Toženka mora pribaviti vse dokaze, s katerimi dokazuje, da je šlo za uprizorjeno prometno nesrečo.
Izključitev možnosti, da so poškodbe na vozilu nastale v okoliščinah, v katerih bi tožnik v skladu s splošnimi pogoji izgubil zavarovalne pravice je v dani situaciji, ko način nastanka prometne nesreče ni ugotovljen (jasno je le, da do nje ni prišlo na način, kot ga je zatrjeval tožnik), v dokaznem bremenu tožnika.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
Ker dolžnik pisanja z izpodbijanim sklepom na pošti ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, se je vročitev izpodbijanega sklepa štela za opravljeno po poteku 15 dni od puščenega obvestila, rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep pa mu je začel teči naslednji dan in se je iztekel na ponedeljek (kajti dan, ko bi se rok moral izteči, je bila nedelja).
ZTRL člen 33. ZPP člen 337, 337/1. SZ člen 24, 24/3.
stroški upravljanja – lastninska pravica – obveznost plačevanja stroškov s strani zemljiškoknjižnega lastnika
Tožeča stranka v pritožbi poskuša dopolniti navedbe, s tem ko zatrjuje, da naj bi jo toženec obvestil, da naj tožeča stranka vse stroške zaračunava njemu. Takšne dopolnjene navedbe v pritožbi, ki sicer kažejo na obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
Tožnica v tožbi zahteva ugotovitvi, da je pravni posel neobstoječ, podredno pa, da je ničen. Ker se sodišče prve stopnje substancirano ni ukvarjalo s trditvami, s katerimi je tožnica konkretizirala navedena tožbena zahtevka, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana – razveljavitev opravljenih dejanj
Če poteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, sodišče s sklepom ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, to pa so neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja. Ne razveljavi pa sklepa o zavarovanju z začasno odredbo, saj je ta prenehal veljati že po samem zakonu, s potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana.
ZDR člen 66, 66/1, 66/2, 109, 109/2. ZPIZ-1 člen 93, 93/1.
odpravnina – invalidnost – delna upokojitev – osnova za izračun
Tožnica, ki je bila zaradi invalidnosti delno upokojena za štiri ure, je zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upravičena do odpravnine, pri odmeri katere se upošteva dvojni znesek dejansko prejete plače kot plača, ki bi jo prejela, če bi delala polni delovni čas.
stroški postopka – povrnitev stroškov pri pripoznavi tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Okoliščina, da tožnik od toženca pred pravdo ni naslovil enake zahteve, kot je vsebovana v tožbenem zahtevku, upoštevaje konkretno situacijo, ki je dopuščala dve smiselno identični poti za dosego pravno enakega cilja, ne more preprečiti uporabe 157. člena ZPP, na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje (tožencu je naložilo, da plača tožniku njegove pravdne stroške).
SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZOR člen 371. OZ člen 350.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine – zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine – začetek teka zastaranja – priposestvovanje lastninske pravice – dobrovernost
ZOR res ni vseboval posebne določbe o zastaralnem roku za terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine (kot jo vsebuje OZ v 350. členu), zato je zanjo veljal splošen petletni zastaralni rok.
gradnja stavbe na tujem svetu – mansardni prostor – nova stvar
Gre za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – bistveno spremenjene okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena
Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. V obeh primerih je tako potrebno zatrjevati (in dokazovati) spremembo okoliščin glede na čas ustanovitve služnosti.
ZDSS-1 člen 6, 6/a. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 72, 73, 76.a.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe
Spor, v katerem predlagatelj zahteva ugotovitev, da nasprotni udeleženec krši določbe Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ker umetniškim delavcem in tehnikom ne izplačuje dodatka za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, je kolektivni delovni spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankama kolektivne pogodbe oziroma med strankama kolektivne pogodbe in drugimi osebami, za katerega je pristojno delovno sodišče. V tem sporu se ne ugotavlja eventualno prikrajšanje posameznega delavca, ker je slednje lahko le predmet individualnega delovnega spora.
Pooblaščenec tožeče stranke, odvetnik X.X., je že z vlogo, ki jo je prejelo 10. 4. 2009, sodišče obvestil, da mu je v predmetni zadevi pooblastilno razmerje prenehalo. Kljub temu obvestilu je sodišče na narok za glavno obravnavo za dne 12. 5. 2009 vabilo odvetnika X.X., čeprav mora sodišče od obvestila o prenehanju pravdnega pooblastila dalje opravljati procesna dejanja neposredno nasproti stranki in določilo 4. odstavka 99. člena ZPP o obveznosti pooblaščenca, da mora še en mesec po odpovedi pooblastila opravljati dejanja za pooblastitelja, da bi se odvrnila škoda, ki bi v tem času lahko zanj nastala, velja samo v notranjem razmerju med pooblaščencem in pooblastiteljem.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da se je petnajstdnevni rok za prevzem sodnega pisanja – vabila iztekel šele dne 13. 5. 2009, torej šele en dan po razpisanem naroku in da fikcija vročitve po 142. členu ZPP na dan razpisanega naroka 12. 5. 2009 še ni nastopila. Tako se pokaže, da na naroku 12. 5. 2009 pogoji za uporabo fikcije vročitve vabila tožeči stranki niso bili izpolnjeni, s tem pa tudi ne pogoji iz 6. odstavka 282. člena ZPP za uporabo presumpcije umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.
delna invalidska pokojnina - invalidnost III. kategorije - izplačevanje pokojnine
Pravica do delne invalidske pokojnine se zavarovancu (invalidu III. kategorije invalidnosti) prizna z dnem nastanka invalidnosti. Datum priznanja te pravice ni vedno istoveten z datumom pričetka izplačevanja delne invalidske pokojnine, saj se le-ta izplačuje od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
posojilna pogodba – denarna obveznost v tuji valuti – pogodbene in zamudne obresti - ničnost – svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Dogovor pravdnih strank, po katerem v posamezno pogodbo kot glavnico vpišeta bruto znesek financiranja posojilojemalca, torej dejansko izročeno glavnico in vsoto pogodbenih dogovorjenih obresti, pri čemer se višine pogodbene obrestne mere ne da razbrati, ne predstavlja takšne kršitve načela vestnosti in poštenja in morale, ki bi narekovale ugotovitev celotne ničnosti pravnega posla.
Pri ugotavljanju oderuškosti višine obrestne mere pogodbenih in pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti za terjatve med posojilodajalko – gospodarsko družbo in posameznikom za obveznosti v tuji valuti pred uveljavitvijo OZ je ustrezna primerjava z obrestno mero, ki so jo za podobne posle uporabljale banke. Po uveljavitvi OZ pa se uporablja domneva oderuških obresti 377. člena OZ.
pomota v imenu – identiteta stranke - poprava tožbe - subjektivna sprememba tožbe
S „popravo imena“ se je spremenila identiteta stranke, zato ne gre za popravo imena, temveč za subjektivno spremembo tožbe. Ne gre za drugačno označbo osebe, ki je stranka že ves čas postopka in ki je to tudi ves čas vedela. Pravdna stranka ni tisti, ki ga je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč tisti, ki je v tožbi naveden kot stranka. Napačen zapis imena je v predmetni zadevi povzročil dvom o identiteti stranke, saj po ugotovitvi sodišča prve stopnje na istem naslovu prebivata oče in sin, Franc in Franci.
Ker je božičnica (po sklepu uprave tožene stranke) prejemek, ki pripada delavcem tožene stranke v sorazmerju s časom prebitim na delu v koledarskem letu, v katerem se izplača, je do izplačila sorazmernega dela božičnice upravičen tudi tožnik, ki mu je med letom delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve.
listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo – identifikacijski znak
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki jo je predlagateljica priložila predlogu, nepremičnina „ključavničarska delavnica na naslovu T. „ ni označena z identifikacijskim znakom, to je s parc. št., ki je vpisana v zemljiško knjigo in pri katerih se predlaga vpis. Ker torej listina po vsebini ne ustreza zahtevi iz 31. člena ZZK-1, je bila odločitev o zavrnitvi vpisa pravilna.