plača – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo
Tožnik je bil zaradi uvedbe disciplinskega postopka predčasno odpoklican z opravljanja vojaške službe izven države. Ker je disciplinski postopek zastaral, je upravičen do razlike v plači med plačo, ki jo je prejemal v Republiki Sloveniji, in plačo, ki bi jo prejemal pri opravljanju nalog izven države. Opisana razlika v plači predstavlja „čisto“ denarno terjatev, ki jo je tožnik utemeljeno uveljavljal neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
: ZPIZ-1 člen 276, 276/1. ZPIZ člen 129. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7.
pravno priznana škoda - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Kljub temu da je bila drugostopna odločba toženca odpravljena, tožencu ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja. Drugačna strokovna presoja namreč ne pomeni, da je bilo ravnanje toženca pri odločanju o pravicah tožnika nedopustno.
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 150, 150/2, 248, 248/2. ZPPLPS člen 6.
izvršba na nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Tudi pri odločanju o tožbenem zahtevku na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ je v primerih prodaje stanovanja po določbah SZ treba uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis, ne glede na določbo 2. odstavka 150. člena ZZK-1.
izostanek z naroka - opravičljiv izostanek z naroka - bolezen stranke - bolezen pooblaščenca – preložitev naroka – nenadna in nepredvidljiva bolezen - nenadna in nepredvidljiva poškodba - zdravniško opravičilo – sodba na podlagi odpovedi
Če stranka ali njen pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (ali pooblaščencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku; oseba pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
zastaranje odškodninske terjatve – končano zdravljenje
Po 1. odst. 352. čl. OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Če je škoda posledica telesne poškodbe, zastaranje praviloma ne začne teči prej, kot je končano oškodovančevo zdravljenje. Šele takrat je namreč oškodovancu znan celoten obseg njegove nepremoženjske škode.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP odločalo le o procesni legitimaciji dedinj, ne pa tudi o materialnopravni utemeljenosti njunega tožbenega zahtevka. Očitki pritožbe se smiselno nanašajo na vprašanje materialnopravne utemeljenosti zahtevka druge dedinje kot naslednice tožnika, o čemer pa sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo, zato so neutemeljeni.
pravdni stroški - postopek v zakonskih sporih - prosti preudarek
Po določbi 413. člena ZPP v postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, pri čemer prosti preudarek ne izključuje uporabe splošnih določb ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov (154. člen ZPP – načelo pravdnega uspeha).
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 23, 95, 96, 96/2, 123, 187.
invalid III. kategorije - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - brezposelna oseba - pokojninska doba - pogoji za priznanje pravice
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba njegov zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti presojati po ZPIZ. Po tem zakonu je kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je dopolnil 27 let in 12 dni pokojninske dobe, kot brezposelna oseba pa se je tudi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
ZTRL člen 33. ZPP člen 337, 337/1. SZ člen 24, 24/3.
stroški upravljanja – lastninska pravica – obveznost plačevanja stroškov s strani zemljiškoknjižnega lastnika
Tožeča stranka v pritožbi poskuša dopolniti navedbe, s tem ko zatrjuje, da naj bi jo toženec obvestil, da naj tožeča stranka vse stroške zaračunava njemu. Takšne dopolnjene navedbe v pritožbi, ki sicer kažejo na obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo – identifikacijski znak
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki jo je predlagateljica priložila predlogu, nepremičnina „ključavničarska delavnica na naslovu T. „ ni označena z identifikacijskim znakom, to je s parc. št., ki je vpisana v zemljiško knjigo in pri katerih se predlaga vpis. Ker torej listina po vsebini ne ustreza zahtevi iz 31. člena ZZK-1, je bila odločitev o zavrnitvi vpisa pravilna.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo – uveljavitev terjatve od poroka
Sodišče prve stopnje je na podlagi pogodbene določbe pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka možnost neposredno uveljaviti terjatev do tožene stranke tudi od drugega dolžnika, zato je trditve tožeče stranke o razpolaganju tožene stranke s svojim premoženjem utemeljeno ocenilo kot neodločilne pri presoji stopnje ogroženosti tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve.
Neutemeljeno je sklicevanje na tožnikovo delno invalidnost, zaradi katere naj ne bi bil sposoben odskočiti (preden ga je toženec povozil z avtom), saj podlago za deljeno odgovornost po 171. čl. OZ lahko predstavlja le neskrbno (krivdno) ravnanje oškodovanca, ne pa njegove osebne lastnosti.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3..
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnino
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine po začetku veljavnosti novele ZIZ-E, je krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi okrajno sodišče, na katerega območju se nahaja nepremičnina.
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni določeno kaj drugega. Kasnejša izstavitev računa s strani toženca na pričetek teka zastaralnega roka ne more vplivati. S tem bi bil izničen namen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja in v nasprotju s prepovedjo podaljševanja zastaralnega roka.
V pravni teoriji, ki ji sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da v primeru, če dolžnik pri pripoznavi določi višino dolga, velja pripoznava le do te višine. Tožnik je res pripoznal tožbeni zahtevek v znesku 300.000,00 SIT (sedaj 1.251,87 EUR), ker pa je ta znesek od tožnika že prejel in tožnik v tem delu povračila posojila ne zahteva, pripoznava zastarane obveznosti na (ne)utemeljenost nasprotnega tožbenega zahtevka ne vpliva.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
Ker dolžnik pisanja z izpodbijanim sklepom na pošti ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, se je vročitev izpodbijanega sklepa štela za opravljeno po poteku 15 dni od puščenega obvestila, rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep pa mu je začel teči naslednji dan in se je iztekel na ponedeljek (kajti dan, ko bi se rok moral izteči, je bila nedelja).
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – izpraznitev in izročitev nepremičnine – domneva lastninske pravice - pravica do posesti – služnost stanovanja – razpolaganje z idealnim delom na solastni stvari – obremenitev solastne stvari z ustanovitvijo služnosti stanovanja
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po 2. odst. 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča, ki jo predpisuje 3. odst. 44. člena ZPP, nastopi šele takrat, če tožeča stranka v takem primeru navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Po 1. odst. 11. člena SPZ se namreč domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo; v tem primeru sta to tožnika. Če toženci dvomijo o tem, da sta veljavno pridobila lastninsko pravico, imajo na voljo izbrisno tožbo.
Vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim idealnim delom, vendar le pravno. Samostojno sme odtujiti svoj idealni del, medtem ko obremenitev z ustanovitvijo služnosti stanovanja terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
denacionalizirano premoženje – dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek – veljavnost oporoke - ponovna presoja veljavnosti oporoke – dedna pravica pokojnikovega dediča – ustanovitev dedne pravice
V novem zapuščinskem postopku, v katerem sodišče odloča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, se sodišču ni treba (ponovno) ukvarjati z veljavnostjo (v predhodnem zapuščinskem postopku razglašene) oporoke, za katero je bilo tedaj ugotovljeno, da je veljavna in je bil na njeni podlagi že izdan pravnomočen sklep o dedovanju.
Dedič je lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja (1. odst. 125. čl. ZD). ZD instituta dedne pravice za pokojnikovega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, je pa umrl med zapuščinskim postopkom, ne pozna.
Stranke ni mogoče kaznovati zgolj zaradi vsebine dopisa svojemu pooblaščencu, če se ta, sicer nesprejemljiva vsebina, kasneje ni odrazila tudi na zunaj, to je v razmerju do sodišča in nasprotne stranke.