Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti dokaz s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, kljub temu da tožnik ni v pred poravnalnim in prvim narokom za glavno obravnavo določenem instrukcijskem roku založil akontacije za plačilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja. Ker je akontacijo založil pred poravnalnim in prvim narokom za glavno obravnavo, ni bil prekludiran.
ZDR člen 128, 128/1, 128/1-2, 130, 143, 143/2, 143/3.
delo preko polnega delovnega časa – pisna odredba – plača – dodatek – stroški prevoza na delo
Tožnik je upravičen do plačila dela preko polnega delovnega časa, četudi mu takšno delo ni bilo odrejeno s pisnim sklepom. Za ure dela preko polnega delovnega časa v okviru zakonske omejitve je upravičen do plačila z dodatkom, za preostale opravljene ure dela pa do plačila kot za redno odpravljene delovne ure.
Za priznanje stroškov prevoza na delo je tožena stranka potrebovala le podatek o naslovu prebivališča tožnika in podatek o prisotnosti tožnika na delu. Tožnik ni bil dolžan predložiti potrdila o ceni mesečne vozovnice na relaciji, s katere je prihajal v službo, ampak je do povračila stroškov prevoza na delo upravičen, saj so mu ti stroški dejansko nastali.
izločitev sodnika – mirovanje postopka – prekinitev postopka – izostanek z naroka – opravičljiv razlog
Navajanje tožnika, da mu je bila pripravljalna vloga tožene stranke vročena tik pred narokom, ni opravičilo za izostanek z naroka, temveč kvečjemu razlog, da sodišče na samem naroku stranki podeli dodaten rok za odgovor.
Ker se z dnem uvedbe eura šteje, da se tolarski zneski glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave, in ker je dolžno sodišče po uradni dolžnosti preračunati zneske, ki se glasijo na tolar, v zneske, ki se glasijo na euro, morajo biti vsi zneski v sodbah, izdanih po dnevu uvedbe eura, to je po 1. 1. 2007, zlasti zneski, navedeni v izreku sodb, v eurih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – letni dopust
Ker tožena stranka zaradi potreb delovnega procesa tožniku za sporno obdobje ni odobrila koriščenja letnega dopusta, mu je zaradi izostanka z dela utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi inventurni manjko povzročili toženi stranki po svoji krivdi (namenoma ali iz hude malomarnosti), njen odškodninski zahtevek ni utemeljen. Toženi stranki namreč ne odgovarjata po načelu objektivne odgovornosti (zgolj zaradi tega, ker opravljata funkcijo poslovodje oziroma namestnika poslovodje).
ZPP člen 25, 25/1, 32, 481, 481/1, 481/1-1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2. ZS člen 97, 97/2, 101, 101/1.
stvarna pristojnost - sodišče redne pristojnosti - povračilo nadomestil plače izplačanih zaradi bolniške odsotnosti delavca – zahtevek delodajalca
Za odločanje v sporu, v katerem delodajalec od Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva povrnitev nadomestilo plače, ker je bil delavec zaradi bolezni začasno zadržan od dela, je pristojno sodišče splošne pristojnosti. V takem primeru spor ne vodi o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ni namreč delodajalec tisti, ki je obvezno zdravstveno zavarovan.
Neutemeljeno je sklicevanje na tožnikovo delno invalidnost, zaradi katere naj ne bi bil sposoben odskočiti (preden ga je toženec povozil z avtom), saj podlago za deljeno odgovornost po 171. čl. OZ lahko predstavlja le neskrbno (krivdno) ravnanje oškodovanca, ne pa njegove osebne lastnosti.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3..
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnino
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine po začetku veljavnosti novele ZIZ-E, je krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi okrajno sodišče, na katerega območju se nahaja nepremičnina.
OZ člen 165, 179, 179/1, 299, 353, 353/2, 378. ZPP člen 8, 14, 154, 155, 163, 165, 165/2, 212, 337, 353, 353/2, 358, 358-2.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - višina odškodnine - poškodba obraza - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Prvi odstavek 179. člena OZ sicer kot podlago za prisojo odškodnine za nepremoženjsko škodo določa tudi duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice, vendar pa niti iz navedb tožnika v postopku na prvi stopnji niti iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, do okrnitve katere osebnostne pravice tožnika naj bi v posledici škodnega dogodka prišlo.
ZOdvT člen 22, 22/2, 36. ZOdvT tarifna številka 3100.
zastopanje po odvetniku - nagrada in stroški odvetnika za postopek
Odvetnica je upravičena tudi do nagrade za postopek, saj se je po prejemu sklepa o določitvi za zastopnico pridržani osebi, morala pred narokom pregledati predlog ter vso prejeto dokumentacijo. Vsa ta opravila predstavljajo razlog za upravičenost do nagrade za postopek.
izostanek z naroka - opravičljiv izostanek z naroka - bolezen stranke - bolezen pooblaščenca – preložitev naroka – nenadna in nepredvidljiva bolezen - nenadna in nepredvidljiva poškodba - zdravniško opravičilo – sodba na podlagi odpovedi
Če stranka ali njen pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (ali pooblaščencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku; oseba pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
Prepoved voženj ob dejstvu, da je tožnik z dejanjem samopomoči vzpostavil prejšnje posestno stanje, nima vpliva na odločitev, ali je tožnik soposestnik zemljišča, po katerem opravlja vožnje.
tožbene trditve - vezanost sodišča na trditveno podlago – sprememba trditvene podlage v pritožbi
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo le na dejstva, ki jih je tožeča stranka navajala v tožbi, saj je na trditveno podlago vezano. S trditvami v pritožbi spreminja tožbeno trditveno podlago, kar ni dopustno.
V primeru ureditve meje v pravdi mora tisti, ki se na močnejšo pravico sklicuje, zatrjevati in dokazati lastninsko pravico na delu zemljišča, ki je po sklepu, izdanem v postopku sodne določitve meje, pripadel sosednjemu zemljišču.
ZDR člen 81, 81/2, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Poslovna odločitev tožene stranke o ukinitvi dejavnosti v PE, v kateri je bila zaposlena tožnica, je posledica njenih nerealnih pričakovanj, tako da ne more prestavljati resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Tožnik ni upravičenec, ki bi izpolnil pogoje po 4. odst. 2. čl. ZPIZVZ, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravice do predčasne pokojnine (torej mu na dan 18. 10. 1991 ni manjkalo največ 5 let starosti oz. pokojninske dobe za pridobitev pokojnine po vojaških predpisih). Ker je bil na omenjeni dan (18. 10. 1991) že uživalec pravice, ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno pokojnino nato dejansko užival, njegova zahteva za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj od 1. 1. 1992 (ko pokojnine ni prejemal, razen za čas, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje) pa je bila utemeljeno zavrnjena.
vpis v zemljiško knjigo – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo – listina – načelo pravnega prednika
Zemljiškoknjižnemu predlogu mora biti priložena listina oz. listine, ki so podlaga za zahtevani vpis in druge listine, če tako določa zakon. Predlagatelj je predložil listino, ki ne učinkuje proti vpisani imetnici pravice in ne v korist lastnikov etažnih enot, v korist katerih je vpis predlagan.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46, 47, 47/2.
izvedenec - stroški izvedenca - odmera stroškov izvedenca - izvid in mnenje - izdelava zelo zahtevnega mnenja
V Pravilniku niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo manj zahtevne izvide in mnenja od izjemno zahtevnih. V ta namen so se ti kriteriji vzpostavili v sodni praksi. Naloga sodišča je, da ob upoštevanju vseh zadev ovrednoti konkretno zadevo med manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno.