Zavrženje vloge, kateri ni predloženo pooblastilo odvetnika, je predpisano zgolj za tožbo in pravno sredstvo. Na druge vloge odvetnika takšne sankcije ni možno raztezati, temveč mora sodišče postopati po 108. čl. ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – letni dopust
Ker tožena stranka zaradi potreb delovnega procesa tožniku za sporno obdobje ni odobrila koriščenja letnega dopusta, mu je zaradi izostanka z dela utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 128, 128/1, 128/1-2, 130, 143, 143/2, 143/3.
delo preko polnega delovnega časa – pisna odredba – plača – dodatek – stroški prevoza na delo
Tožnik je upravičen do plačila dela preko polnega delovnega časa, četudi mu takšno delo ni bilo odrejeno s pisnim sklepom. Za ure dela preko polnega delovnega časa v okviru zakonske omejitve je upravičen do plačila z dodatkom, za preostale opravljene ure dela pa do plačila kot za redno odpravljene delovne ure.
Za priznanje stroškov prevoza na delo je tožena stranka potrebovala le podatek o naslovu prebivališča tožnika in podatek o prisotnosti tožnika na delu. Tožnik ni bil dolžan predložiti potrdila o ceni mesečne vozovnice na relaciji, s katere je prihajal v službo, ampak je do povračila stroškov prevoza na delo upravičen, saj so mu ti stroški dejansko nastali.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – znižano plačilo – zamuda s plačilom
Ker je tožena stranka tožnici štiri zaporedne mesece izplačala plačo v bistveno zmanjšani višini, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in ker ji je zadnje tri plače izplačala z nekajdnevno zamudo, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca utemeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sindikalni zaupnik – posebno varstvo pred odpovedjo
Tožena stranka tožnici v času, ko je bila sindikalna zaupnica, brez soglasja sindikata ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Glede na ugovor tožene stranke, da gre za nameščeno nesrečo (zavarovalniško goljufijo), je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo ne samo, kdo je odgovoren za nastanek prometne nezgode, temveč tudi, ali je do nje prišlo na zatrjevan način, pri čemer med zatrjevanjem tožnika in ugotovitvami sodišča ni prišlo do takšnih razhajanj, ki bi povzročila dvom v nastanek prometne nezgode na zatrjevani način.
ZDR člen 83, 82/2, 88, 88/1, 88/1-3, 177, 177/1, 177/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – izostanek z zagovora – preložitev zagovora
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožena stranka storila vse potrebno, da bi tožniku zagovor omogočila. Le obvestilo o bolniškem staležu brez konkretnih pojasnil in brez ustrezne dokumentacije namreč ne dokazuje, da se tožnik upravičeno ni odzval na vabilo na zagovor, tako da tožena stranka ni bila dolžna zagovora preložiti na kasnejši datum. Sicer pa glede na to, da je šlo pri tožniku za daljši bolniški stalež, tožena stranka tudi ob upravičenem izostanku tožnika z zagovora, zagovora ne bi bila dolžna preložiti, če bi takšna preložitev lahko povzročila zamudo prekluzivnega roka za podajo odpovedi.
razžalitev – izključitev protipravnosti – objektivna žaljivost – volja podcenjevanja, omalovaževanja, nespoštovanja človekovega dostojanstva - zakonska in uradna dolžnost priče oziroma uradne osebe
Ker priča z izpovedbo na sodišču ne izpolnjuje uradne dolžnosti, temveč zakonsko dolžnost, njena izpovedba sama zase ni razlog za izključitev protipravnosti po tretjem odstavku 169. člena KZ.
ugotovitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni lastniški posestnik – raziskovalna dolžnost
Toženka ob sklepanju darilne pogodbe s svojo pravno prednico leta 2005 ni bila dobroverna, saj iz navedenih okoliščin izhaja, da je vedela, da se je solastniški delež njene prednice zmanjšal, tako da ni več znašal polovico. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravično očitalo toženki, da ni izpolnila svoje preiskovalne dolžnosti ob pridobitvi nepremičnine. Ker je bila nepremičnina v izključni posesti tožnika, ki ni bil prenosnik, je raziskovalna dolžnost zahtevala, da bi se toženka pozanimala, kakšna je njegova pravica na tej nepremičnini. Toženka po sklenitvi darilne pogodbe leta 2005 v hišo, ki stoji na sporni nepremičnini, ni vstopila, niti ni zanjo pridobila ključa, torej je nikoli ni prevzela v posest.
tožbene trditve - vezanost sodišča na trditveno podlago – sprememba trditvene podlage v pritožbi
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo le na dejstva, ki jih je tožeča stranka navajala v tožbi, saj je na trditveno podlago vezano. S trditvami v pritožbi spreminja tožbeno trditveno podlago, kar ni dopustno.
Določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč je mogoče razlagati edino tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
Ker dolžnik pisanja z izpodbijanim sklepom na pošti ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, se je vročitev izpodbijanega sklepa štela za opravljeno po poteku 15 dni od puščenega obvestila, rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep pa mu je začel teči naslednji dan in se je iztekel na ponedeljek (kajti dan, ko bi se rok moral izteči, je bila nedelja).
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 150, 150/2, 248, 248/2. ZPPLPS člen 6.
izvršba na nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Tudi pri odločanju o tožbenem zahtevku na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ je v primerih prodaje stanovanja po določbah SZ treba uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis, ne glede na določbo 2. odstavka 150. člena ZZK-1.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 23, 95, 96, 96/2, 123, 187.
invalid III. kategorije - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - brezposelna oseba - pokojninska doba - pogoji za priznanje pravice
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba njegov zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti presojati po ZPIZ. Po tem zakonu je kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je dopolnil 27 let in 12 dni pokojninske dobe, kot brezposelna oseba pa se je tudi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
V primeru ureditve meje v pravdi mora tisti, ki se na močnejšo pravico sklicuje, zatrjevati in dokazati lastninsko pravico na delu zemljišča, ki je po sklepu, izdanem v postopku sodne določitve meje, pripadel sosednjemu zemljišču.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Tožnik ni upravičenec, ki bi izpolnil pogoje po 4. odst. 2. čl. ZPIZVZ, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravice do predčasne pokojnine (torej mu na dan 18. 10. 1991 ni manjkalo največ 5 let starosti oz. pokojninske dobe za pridobitev pokojnine po vojaških predpisih). Ker je bil na omenjeni dan (18. 10. 1991) že uživalec pravice, ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno pokojnino nato dejansko užival, njegova zahteva za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj od 1. 1. 1992 (ko pokojnine ni prejemal, razen za čas, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje) pa je bila utemeljeno zavrnjena.
prekluzija - novi dokazi v pritožbi - pritožbene novote - ugotovitev služnosti – priposestvovanje služnosti – najemna pogodba
V zvezi z novimi dokazi, ki jih je tožena stranka priložila pritožbi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za dopustno pritožbeno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP). Toženec ni izkazal, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Trditev, da za obstoj dokumentacije ni vedel, ker se je nahajala pri Z. B, ni zadosten razlog, saj je dolžnost strank, da si pravočasno priskrbijo potrebne dokaze oziroma se ustrezno pozanimajo, ali ti obstajajo. Gre za listine, ki se nanašajo na pravne prednike toženca, zato bi ob ustrezni skrbnosti zanje z veliko verjetnostjo lahko izvedel pravočasno. Toženec ni navedel, da bi se za obstoj takšne dokumentacije pri svojih pravnih prednikih, na dobro vero katerih se med drugim tudi sklicuje, sploh (pravočasno) pozanimal.