dodelitev otroka v vzgojo in varstvo – stiki - preživnina
Pri dodelitvi mladoletnega otroka je potrebno upoštevati tudi bivalne in materialne pogoje, a to okoliščino lahko preveri le v primeru, ko sta starša povsem enakovredna glede na njune osebnostne lastnosti.
Ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodnega odločanja, je treba že izplačano akontacijo odškodnine revalorizirati na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Upravljalec kopališča odgovarja krivdno za padec kopalca ob hoji po stopnicah ob bazenu.
tekst :
Pritožbama se ugodi in se v izpodbijanem obsodilnem delu in odločitvi o pravdnih stroških (tč. 1/1 in 2 izreka) sodba spremeni tako, da glasi:
Tožena stranka N. p. T. d.d., je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki H. Z. plačati odškodnino v višini 9.901,14 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska 9.901,14 EUR po 13,5 % obrestni meri za čas od 6.6.2002 do 28.6.2003, od 29.3.2003 dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, nadalje znesek 85,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.7.2002 dalje do plačila, znesek 98,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.8.2002 dalje do plačila, znesek 119,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.9.2002 dalje do plačila, znesek 133,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2002 dalje do plačila, znesek 91,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2002 dalje do plačila, znesek 127,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.2002 dalje do plačila, znesek 103,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.1.2003 dalje do plačila, znesek 64,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.2.2003 dalje do plačila, znesek 78,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.5.2003 dalje do plačila in znesek 21,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.2003 dalje do plačila.
s e z a v r n e .
Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki 1.787,02 EUR in pritožbene stroške v znesku 1.028,10 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stranskemu intervenientu pritožbene stroške v znesku 337,45 EUR, v roku 15 dni, pod izvršbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje prisodilo tožnici na račun nepremoženjske škode 9.901,14 EUR in na račun premoženjske škode 922,81 EUR, vse z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici 1.944,97 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper obsodilni del sodbe se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek v celoti, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za njeno krivdno odgovornost, saj je bilo v skladu z Zakonom o varnosti na kopališčih v celoti poskrbljeno za varno hojo kopalcev iz bazena proti garderobam. Nameščene so bile 3 opozorilne table v tem bazenskem kompleksu in se tožnica teh tabel sploh ni spomnila. Sodišče ne pove, na podlagi česa zaključuje, da je tabel premalo, tožena stranka je čistila obbazenske površine po potrebi s posebnim sesalnim strojem, ploščice, na katerih je prišlo do škodnega dogodka, so bile ustrezne. Tožnica ni ravnala ustrezno, da bi poskrbela za ustrezno varnost in je v celoti odgovorna za škodo, ki jo je utrpela. Tudi prisojena odškodnina je prisojena previsoko, za telesne bolečine bi šlo tožnici največ 3.500,00 EUR, za strah 800,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa 4.000,00 EUR. Tudi stroški so odmerjeni napačno, saj bi morali biti odmerjeni po uspehu od prisojenega zneska brez upoštevanja temelja.
Odločitev o pravdnih stroških izpodbija stranski intervenient, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev o pravdnih stroških. Uspeh tožnice v pravdi ni 65 %, temveč le 44 %, uspeh tožene stranke pa 56 % in v tem sorazmerju bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti pravdne stroške.
Tožnica je odgovorila na obe pritožbi in v odgovoru predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne obe pritožbi in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožbi sta utemeljeni.
Iz trditev tožnice in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnica poškodovala 5.6.2002, ko ji je ob vračanju iz bazena proti garderobam zaradi gladkih, mokrih in spolzkih ploščic zdrsnilo. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da protizdrsne atestirane kopališke ploščice niso nevarna stvar in da zaradi tega ni podana objektivna odgovornost (2. odstavek čl. 131 OZ). V poštev bi prišla kvečjemu krivdna odgovornost tožene stranke, ki jo je sodišče prve stopnje tudi ugotavljalo. Pri tem je sodišče prve stopnje vezano na dejansko trditveno podlago, ki jo tožnica zatrjuje. Tožnica tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da je padla ob hoji proti izhodu bazena zaradi tega, ker ni bilo nameščenih zadosti opozorilnih tabel in so zaradi tega brez pravne podlage zaradi nezatrjevane trditvene podlage ugotovitve, da ni bilo postavljeno zadostno število opozorilnih tabel. Sicer kot že omenjeno tožnica tega ni zatrjevala in tako ni podana vzročna zveza med škodo, ki jo je utrpela tožnica, in namestitvijo opozorilnih tabel. Da bi bile protizdrsne ploščice slabe kvalitete, kot med drugim ugotavlja sodišče, pa iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja. Iz ugotovitev sodišča in predloženih listin izhaja, da so bile terme odprte dve leti pred škodnim dogodkom, kopališče pa opremljeno z atestiranimi protizdrsnimi ploščicami. Zgolj zamenjava ploščic 2 leti po škodnem dogodku ne pomeni slabe kvalitete ploščic, kot zmotno in napačno zaključuje sodišče prve stopnje, niti ni prišlo do povečanja padcev zaradi zdrsa, kot izhaja iz priloge B6. Iz izpovedi priče S. F. ne izhaja, da ploščice niso bile najbolj primerne, kot zaključuje sodišče prve stopnje, saj iz njegove izpovedi izhaja, da so imele položene protizdrsne ploščice ustrezne ateste in so bile najboljše ploščice firme B.. Iz izpovedi navedene priče tudi izhaja, da se po zamenjavi ploščic število poškodb ni zmanjšalo. Sodišče prve stopnje, sklicujoč se na izpoved priče O., ugotavlja, da je tožena stranka po potrebi odstranjevala vodo s posebnim sesalnikom. Po povedanem so zmotni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna tožnici, saj je tožena stranka dokazala, da do padca tožnice ni prišlo zaradi njenih opustitev in potrebne skrbnosti.
Ker po povedanem ni odgovornosti tožene stranke za tožnici nastalo škodo, je bilo utemeljeni pritožbi ugoditi in v obsodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeniti in zavrniti tožbeni zahtevek (člen 358 tč. 4 ZPP).
Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o stroških. Tožnica ni uspela v tej pravdi in mora v posledici tega povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, ki znašajo 1.787,02 EUR. Pritožbeno sodišče stranskemu intervenientu pravdnih stroškov ni priznalo, saj jih ni priglasil do konca glavne obravnave. Tožnica mora povrniti pritožbene stroške tožene stranke v znesku 1.028,10 EUR in stranskega intervenienta v znesku 337,45 EUR. Stroški so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165/2 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055923
ZIZ člen 64, 64/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 11, 304.
nedopustnost izvršbe na nepremičnini – vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev – narava dolga - zloraba procesnih pravic – vzdrževanje reda na glavni obravnavi - denarna kazen
Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe na nepremičnini, katere zemljiškoknjižni lastnik je eden od zakoncev, je treba ugotoviti, ali nepremičnina sodi v njuno skupno premoženje ter kakšna je narava dolga. Glede na to, da dolg izhaja iz delovanja družbe, katere edina ustanovitelja in družbenika sta bila tožnica in njen zakonec, gre za njun skupen dolg, zato zahtevek ne more biti utemeljen.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – poklicna bolezen
Ker je bila ugotovljena tožničina dolgotrajna in intenzivna izpostavljenost pri delu z alergeni, to je z lepilom Loctite in kovinskimi izdelki, ki so vsebovali nikelj, zaradi česar se je razvil alergijski kontaktni dermatitis, je mogoče dejavnost tožene stranke šteti za nevarno. Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, zato tožena stranka objektivno odgovarja.
Določba prvega odstavka 380. čl. OZ je bila v tožnikovem primeru že izčrpana, ko so mu bile s pravnomočno sodno odločbo priznane v celoti zamudne obresti, do katerih je upravičen. Če mu je zaradi zamude nastala višja škoda od zneska, ki ga je dobil na račun zamudnih obresti, ima po drugem odstavku 380. čl. OZ res pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Vendar mora v tem primeru izkazati elemente odškodninske odgovornosti. Izogibanje plačilu v izvršilnem postopku ne more predstavljati toženčevega protipravnega ravnanja, ki je eden od elementov odškodninske odgovornosti.
Če je bila vročitev neuspešna, ker se je dolžnik z naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo preselil oz. je na tem naslovu neznan, je pa upnik izkazal, da ima dolžnik še vedno uradno prijavljen naslov stalnega bivališča na istem naslovu, sodišče predloga za izvršbo ne bi smelo zavreči kot nepopolnega.
sprememba tožbe – uveljavljanje obresti kot glavni zahtevek – privilegirana sprememba tožbe
Sprememba tožbe, s katero tožeča stranka obresti, ki so bile dotlej uveljavljane kot stranska terjatev, uveljavi kot glavni zahtevek, ni smotrna, če se zaradi tega spremeni stvarna pristojnost.
ugovor zoper sklep o izvršbi - širjenje ugovornih navedb - preizkus po uradni dolžnosti - neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Ker je na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ sodišče pri odločanju o ugovoru dolžno paziti po uradni dolžnosti še na razloge iz 1. do 4. točke in pri razlogu iz 7. točke na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, je pritožbeno sodišče preizkusilo, ali so nove okoliščine, ki jih zatrjuje v pritožbi, takšne, da bi moralo na te okoliščine paziti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, ali je dolžnik v teh navedbah prekludiran.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek - krajevna pristojnost pravdnega sodišča - dogovor o krajevni pristojnosti
V predlogu za izvršbo, ki ga je v tej zadevi vložil upnik, je v rubriki “Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora“ sicer zapisano, da je dogovorjeno Okrajno sodišče v Ljubljani, ni pa označen sporazum, s katerim je bila krajevna pristojnost dogovorjena. Sodišče prve stopnje torej ni imelo podlage za sklep, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo kakšno drugo sodišče, kot sodišče splošne pristojnosti za dolžnika.
OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 119.
odškodninska odgovornost – pešec – imetnik nevarne stvari – voznik motornega vozila - soodgovornost
Kritično situacijo je povzročila peška. Vendar pa gre v obravnavanem primeru za konkurenco med odgovornostjo imetnika nevarne stvari in odgovornostjo udeleženca, ki v prometu ni udeležen z nevarno stvarjo. Zakon postavlja na prvo mesto odgovornost imetnika nevarne stvari, ko z domnevo vzročnosti uzakonja njegovo objektivno odgovornost. Te odgovornosti se lahko otrese le, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari, in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, ali da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (1. in 2. odstavek 153. člena OZ). Deloma pa se oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo oziroma je deloma prispeval k njej (3. odstavek 153. člena OZ). Ker gre v obravnavanem primeru za krivdno dejanje ponesrečenke, je potrebno tehtati v konkurenci njunih odgovornosti tudi krivdno ravnanje toženca, pri tem pa upoštevati še njegovo strožjo objektivno odgovornost.
vpis lastninske pravice – vpis dolžnikove lastninske pravice – načelo dispozitivnosti – načelo formalnosti – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – upravičeni predlagatelj – udeleženec z interesom – predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga – dopolnitev in poprava zemljiškoknjižnega predloga – vročitev sklepa o zavrženju zemljiškoknjižnega predloga
Zemljiškoknjižni postopek za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja je v dispoziciji predlagatelja, v čigar korist se predlaga vknjižba lastninske pravice. Ne glede na voljo udeleženca z interesom lahko predlagatelj svoj zemljiškoknjižni predlog kadarkoli umakne in razpolaga z listinami, na podlagi katerih predlaga vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Udeleženec z interesom ne more namesto predlagatelja dopolniti formalno pomanjkljivega zemljiškoknjižnega predloga.
Če ima udeleženec z interesom (4. točka 132. člena ZZK-1) pravni interes in ga izkaže, da se opravi vpis pravice v korist druge osebe, lahko pod pogoji iz 128. člena ZZK-1 zahteva tak vpis. Vendar mora vložiti zemljiškoknjižni predlog. Udeleženčeve vloge, na katere se sklicuje pa niso zemljiškoknjižni predlogi, saj ne izpolnjujejo potrebnih obličnostnih in vsebinskih pogojev za zemljiškoknjižni predlog iz 139. in 140. člena ZZK-1.
6. člen Mednarodnega sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ od držav naslednic ne terja ponovne vzpostavitve stanovanjske pravice, temveč le, da se notranja zakonodaja države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami uporablja enako za vse osebe, ki so bili državljani SFRJ, brez diskriminacije glede na spol, raso, barvo, jezik, vero, politično ali drugo mnenje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali drugega stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055984
OZ člen 646, 646/2, 662, 664/1. ZPP člen 116/2, 124, 224/1, 224/4, 253, 254/2, 254/3.
gradbena pogodba - odgovornost za solidnost gradbe - neupoštevanje navodil naročnika – vrnitev v prejšnje stanje
Izvajalec ni odgovoren za neuspeh izvedene sanacije temeljev, saj brez svoje krivde dela ni opravil v celoti, čeprav je o potrebnosti del seznanil naročnika.
izredna pravna sredstva - revizija – pooblastilo za vložitev revizije - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku
Pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku mora biti ne samo novo (da izvira iz časa, ko je nastala pravica za vložitev revizije) temveč tudi posebno, v njem mora biti navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004462
ZVCP-1 člen 233, 233/1. ZP-1-UPB3 člen 26, 26/6, 155.
postopek o prekršku - prekoračitev hitrosti vožnje - odgovornost lastnika vozila - sankcija - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Ne prepričajo razlogi, ki jih sodišče prve stopnje navaja za omilitev globe in stranske sankcije kazenskih točk. Razglabljanje, da bo prej ali slej prišlo do zvišanja dovoljene hitrosti vsaj za 10 km/h, je brezpredmetno. Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon (125. čl. Ustave RS). Laična presoja, da je na hitri cesti, na kateri je bil prekršek storjen, dovoljena hitrost postavljena prenizko, ne more biti podlaga za to, da se obdolžencu izrečejo sankcije, predpisane v drugi zakonski določbi. Zato bi sodišče prve stopnje lahko storilcu odmerilo sankcijo pod mejo, ki je predpisana za prekršek po določbi e. točke 10. odst. 32. čl. ZVCP-1, le pod pogoji, ki jih določa šesti odstavek 26. čl. ZP-1, na katerega se sodišče sicer sklicuje.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - kategorije motornih vozil - seštevek - število točk
Sodišče v obstoječi zakonodaji nima zakonske podlage za to, da bi pri presojanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kazenske točke seštevalo ločeno po kategorijah motornih vozil, s katerimi so bile kazenske točke dosežene.
ODZ paragraf 418, 431, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1468. ZTLR člen 24, 24/1, 29, 30, 30/3, 33, 72. SPZ člen 45, 269. ZOR člen 73, 384. ZPP člen 282, 282/2, 338, 338/1.
gradnja na tujem svetu - dobroverni graditelj - priposestvovanje - zadržanje zastaranja - zamudna sodba zaradi nepristopa na prvi narok za glavno obravnavo
Ker je tožnik zemljišče pridobil na podlagi veljavnega pravnega posla, torej na podlagi soglasja tedanjega zemljiškoknjižnega lastnika, ki se gradnji ni uprl oziroma ji ni nasprotoval, je dobroverni graditelj in je z gradnjo pridobil lastninsko pravico tako na zemljišču kot tudi na stavbi.
Vmesno obdobje, ko je bilo zemljišče v družbeni lasti, pomeni zadržanje zastaranja na podlagi določbe 384. člena ZOR v zvezi z določbo 3. odstavka 30. člena in 29. člena ZTLR.
Ker toženec ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je nastala neizpodbojna domneva, da ni odgovoril na tožbo niti podal pripravljalne vloge oz. so vse trditve in dokazni podlagi iz omenjenih vlog procesno neupoštevne.