duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – podlaga odškodninske odgovornosti – protipravnost – upoštevanje kazenske zakonodaje – resničnost navedenih dejstev
OZ ne opredeljuje pojma razžalitev dobrega imena in časti. Vprašanje protipravnosti takih škodnih dogodkov kot enega od elementov civilnega delikta se zato presoja s pomočjo kazenske zakonodaje za področje kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – izpodbojno dejanje dolžnika – prikrajšanje upnika – ohranitev poplačilne pravice upnika kljub kasnejšemu razpolaganju dolžnika z nepremičnino
Po določilu 255. člena OZ so izpodbojna dejanja dolžnika, ki povzročijo prikrajšanje upnika, če so poleg prikrajšanja izpolnjeni še drugi pogoji. Obstoj drugih pogojev pa je odločilen šele v primeru, če je z dolžnikovim dejanjem povzročeno prikrajšanje upnika. Ohranitev poplačilne pravice (z vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi) kljub razpolaganju dolžnika pomeni, da dolžnikovo razpolaganje ni povzročilo prikrajšanja upnika.
povzročitev škode – izbris iz registra stalnega prebivalstva – prenehanje obveznosti – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda
V primeru odškodninskih terjatev zakon določa posebne okoliščine, ki so relevantne za začetek teka zastaralnega roka. Subjektivni rok začne teči, ko sta kumulativno izpolnjena pogoja, da oškodovanec ve za škodo in ve za povzročitelja, pri čemer se ugotavlja, kdaj bi glede na okoliščine konkretnega primera oškodovanec moral in mogel vedeti za oba pogoja in se v tem smislu od njega pričakuje določena stopnja skrbnosti.
ZZK-1 člen 27/1, 27/2, 29/2, 39, 40/1- 8, 63, 148. ZGO-1 člen 146/3, 152, 153, 154, 155, 158, 159/1. ZUP člen 224/1, 224/2, 224/2-3.
zaznamba posebnih prepovedi – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – zaznamba na podlagi izvršljive inšpekcijske odločbe
O dovolitvi vpisa zaznambe posebnih prepovedi iz 158. člena ZGO-1 odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi izvršljive (in ne dokončne) inšpekcijske odločbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0055961
EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - osebnostne pravice - denarna odškodnina - pravno priznana škoda - neposredna uporabljivost EKČP
Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in pravica do enakosti pred zakonom niso osebnostne pravice, zato se tožnica tožnica ne more opirati na določbo 179. člena OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
Določbe EKČP (1. odstavek 6. člena, 13. člen in 41. člen) niso neposredno izvršljive oziroma jih ni mogoče direktno uporabiti v konkretni zadevi, temveč terjajo nadaljnje notranjepravno zakonodajno urejanje.
povrnitev škode - višja sila – deževje s poplavami – substanciran dokazni predlog – novo izvedensko mnenje
Intenzivne in dolgotrajne padavine je v daljšem časovnem razdobju mogoče pričakovati in tako odkloniti posledice morebitnih poplav s primerno zgrajeno in vzdrževalno kanalizacijo. Toženka se zato ne more sklicevati na to, da je bil škodni dogodek nepričakovan in nepreprečljiv.
materialno procesno vodstvo – zastopanje po odvetniku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Dolžnost sodišča, da opravi materialno procesno vodstvo, velja ne glede na to, ali ima stranka v sporu pooblaščenca odvetnika.
Ker je sodišče prve stopnje poleg tožnice zaslišalo ključno pričo, ki je vedela največ povedati tako o okoliščinah, v katerih se je oblikoval predlog tožnici v podpis ponujene poravnave, kakor tudi o tožničinem odločanju za podpis le-te, izpovedbi te priče pa je sodišče prve stopnje v bistvenem sledilo, se je tudi po prepričanju sodišča druge stopnje kot nepotrebno izkazalo zaslišanje ostalih vlagateljev, ki so sicer sodelovali pri dogovarjanjih s toženko, ne pa tudi v postopku neposrednega odločanja tožnice za podpis sporne poravnave. Z zavrnitvijo nekaterih po tožnici predlaganih dokazov sodišče prve stopnje tožnici ni odvzelo možnosti dokazovanja pravno relevantnih dejstev, saj je ta dejstva na podlagi izpovedbe tožnice in njenega moža v bistvenem štelo za dokazana.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninskega zahtevka
Nedvomno je, da je bila škoda povzročena tožnici za nepravilno vožnjo zavarovanca tožene stranke, ki je bil tudi obsojen zaradi kaznivega dejanja, katerega pregon zastara, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, v petih letih. Res pa je, da v kazenskem postopku, kljub temu, da se je v pravdnem postopku ugotovila huda telesna poškodba, tožnica ni imela statusa oškodovanke. Po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v tem delu ni pravilno uporabilo določbe 377. čl. ZOR. Ta določba ureja položaj, ko je ob predhodnem vprašanju, temelju odškodninske odgovornosti, ugotovljeno v kazenskem postopku. Za civilno sodišče pomeni, da je vezano na obseg kazenske sodbe in da lahko samo ugotavlja, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem le izjemoma, kadar kazensko sodišče o tem ni moglo odločati (npr. ker je storilec umrl ali duševno zbolel med kazenskim postopkom) in je potrebna ta odločitev zaradi pravilne uporabe materialnega prava.
kraja vozila - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska
I. odst. 950. čl. OZ določa, da je zavarovanec dolžan storiti predpisane in dogovorjene ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.Tega pa zavarovanec s tem, ko je pustil ključe v odklenjenem avtomobilu, ni storil.
Ravnanje tožnice, ki je v skladu z navodili sodišča bolj natančno opredelila stanovanje, odkup katerega zahteva s tožbo, ne predstavlja spremembe tožbe, saj ne gre za spremembo istovetnosti zahtevka, povečanje zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega.
stroški začasnega zastopnika – delež zakoncev na skupnem premoženju
Stroški začasnega zastopnika so namreč le del pravdnih stroškov in delijo usodo ostalih pravdnih stroškov – odločitev o tem, katera pravdna stranka jih je dolžna nositi in koliko, je skladno s 154. členom ZPP odvisna od končnega uspeha pravdnih strank v postopku.
Upravni spor v zvezi z upravnim postopkom za preveritev pogojev zaščitenosti kmetije in zapuščinski postopek nista postopka, v katerih bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora.
motenje soposesti – dotedanji način izvrševanja posesti – izrecna preprečitev ali ovira prehoda po spornem delu nepremičnine – onemogočen prehod - odklonitev odmika avta
Čeprav je tožnica sporno vožnjo opravila izredno poredko (okrog trikrat letno) in le takrat, kadar je morala pripeljati kakšno večjo ali težjo stvar na svoje zemljišče, in čeprav do obravnavanega trenutka nikdar od tožencev ni zahtevala odstranitev tam postavljene ovire za dostop, je dejstvo, da nikdar do takrat ni te vožnje koristila ali imela potrebe jo koristiti, ko bi bil prehod oviran oziroma vsakokrat, ko je po tem delu imela namen voziti, za vožnjo tam ni bilo ovire.
Vloga, s katero upnik predlaga nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, zato je odvetnik za sestavo take vloge upravičen do plačila storitve po tč. 7 Tar. št. 27 Odvetniške tarife.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – žalitev
Žalitev sodelavca na nacionalni osnovi predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, tako da je tožena stranka tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.