nadomestilo za nemožnost uporabe premoženja -- vmesna sodba – obdobje za izračun koristi - pomanjkljiv izrek sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo koristi od drugotoženke, pravno relevantno dejstvo, potem mora biti konkretizirano v samem izreku vmesne sodbe. Ker izrek izpodbijane sodbe tega nima, je izpodbijana vmesna sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ugotavljanje dejstev v družinskem postopku – pravica do sodnega varstva – načelo varstva otrokove koristi – vezanost sodišča na zahtevek za določitev stikov - dokazovanje z izvedencem – izbira metode dela izvedenca
Nizanje (navajanje) posameznih okoliščin življenjskega primera (ki so obenem polna čustvenega slikanja ter celo domnev in projekcij glede prihodnosti) se lahko nadaljuje ad infinitum (v nedogled). A ker tak pristop potem izvotli tako pravico do sodnega varstva ter s tem tudi samo varstvo koristi otroka in s tem celoten sklop njegovih ustavnih pravic, je tovrstno zavzemanje za svoj prav, na določeni točki treba zamejiti in mu napraviti konec.
V družinskih sporih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke , kar velja tudi glede urejanja stikov, kjer je položaj še posebej specifičen. Sama ureditev stikov je namreč že po svoji naravi bližja odločitvam sodišča v nepravdnem postopku, kot v pravdnem postopku. Ko je postavljen predlog za ureditev stikov, jih sodišče uredi glede na ustroj konkretnega življenja in v skladu z varstvom otrokove koristi.
Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima tudi svojo strokovno avtonomijo. V skladu z njo tudi sam določa, na kakšen način bo opravil strokovne meritve, oglede, preglede, teste, primerjave itd. To seveda ne pomeni, da metoda njegovega dela ne more biti predmet argumentirane obravnave in kritike. A tisto, kar na koncu (pri presoji, ali je izvedenec izbral procesno in dejansko ustrezno metodo svojega dela) pretehta, niso želje pravdnih strank, marveč moč strokovnega argumenta.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068886
SPZ člen 10, 212, 213, 213/2, 226. ZZK-1 člen 8, 8/1. OZ člen 133. ODZ paragraf 479.
služnost plinovoda - priposestvovanje služnosti - neprava stvarna služnost - nepravilna služnost - pošteni imetnik - priposestovalna doba - zaupanje v zemljiško knjigo - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - popularna tožba - konfesorna tožba - prenehanje vznemirjanj - opustitveni zahtevek - storitveni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka
Enako kot je pri negatorni tožbi, je sicer tudi pri konfesorni tožbi dopustno postaviti tako opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja), kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja vznemirjanja. Vendar je v primeru slednjega (torej storitvenega zahtevka) dodaten pogoj: če narava vznemirjanja dopušča več načinov za njihovo preprečitev, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov; povsem določen zahtevek pa je možen le, kadar je po naravi stvari mogoče vznemirjanje preprečiti ali odpraviti izključno na en način. Povedano logično velja mutatis mutandis tudi za popularno tožbo v primeru škodne nevarnosti na podlagi OZ. V nasprotnem primeru bi šlo za prehud poseg v lastninsko pravico.
stečajni postopek - fizična oseba - samostojni podjetnik - vročanje - klavzula pravnomočnosti
Glede na 105. člen ZPPSL v stečaju podjetnika preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila za zastopanje in upravljanje le glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. To pa je le tisto premoženje podjetnika, ki ga le-ta ima ob začetku stečajnega postopka. Tako ni mogoče izključiti dejstva, da je dolžnik kot fizična oseba na novo pridobival premoženje ter da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna.
Sodišče prve stopnje svojega sklepa o izvršbi brez ugovora dolžnika ne more razveljaviti, saj za to nima pravne osnove ne v ZIZ ne v ZPP ne v ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 11, 14, 28. ZIZ člen 257. ZOdvT tar. št. 3461.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti – celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika – stroški postopka v zvezi z novim sredstvom zavarovanja
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno (ne)likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Pomembna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo bodoča izvršba na sredstva dolžnika in s tem plačilo upniku uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
Predlog, s katerim stranka predlaga zgolj novo, dodatno sredstvo zavarovanja, ne predstavlja novega predloga za izdajo predhodne odredbe, niti takšna vloga ne predstavlja druge obrazložene vloge. Poudariti je potrebno, da predlog, s katerim se, ob že podanem predlogu za izdajo predhodne odredbe, predlaga zgolj dodatno, novo sredstvo zavarovanja, predstavlja le navedbo novega sredstva zavarovanja. Sredstvo zavarovanja je le ena izmed sestavin predloga za zavarovanje. Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v tarifni številki 3461 za predlog za izdajo predhodne odredbe določa enotno nagrado ne glede na število in vrsto sredstev zavarovanja, navedenih v predlogu, za predlog za zavarovanje z novim sredstvom zavarovanja pa ne določa posebne nagrade. S tem, ko je po tarifni številki 3461 predpisana ista nagrada za predlog za izdajo predhodne odredbe, ne glede na število sredstev zavarovanja, upnik, ki mu je bila takšna nagrada že priznana, ni upravičen še do kasnejše dodatne nagrade za predlog z navedbo (zgolj) novega sredstva zavarovanja.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine – verjetnost obstoja terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena – neznatna škoda
Dolžnik je obe nepremičnini že obremenil s hipotekami (za visoke zneske), zato dodatna obremenitev ne bo vplivala na (že sedaj) ovirano izvrševanje lastninskih upravičenj in bo z začasno odredbo dolžnik pretrpel le neznatno škodo.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – civilni delikt – povračilo škode - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – pravica do dobrega imena in časti – objava fotografij s komentarji na spletu – protipravnost – pojem javnosti
Protipravnost objave ni izključena, če je bila objava morebiti namenjena le „najožjim prijateljem“. Tudi najožji prijatelji predstavljajo javnost in tudi v zasebnem pogovoru z najbližjimi prijatelji je poseženo v pravico določene osebe do zasebnosti, če je pri tem drugemu razkrita zadeva, ki sodi v zasebno sfero takšne osebe. Okoliščina, da so druge osebe najbližji prijatelji tistega, ki posreduje informacijo iz zasebne sfere tretjega, kakor tudi okoliščina, da je bilo število oseb, ki so se s fotografijami seznanile, manjše, pa vpliva kvečjemu na intenzivnost posega v zasebnost in posledično na višino odškodnine, ne pa na sam obstoj protipravnega ravnanja. Enako velja za okoliščino, da osebe, ki so se na takšen način seznanile s fotografijo, morebiti ne poznajo toženca.
protipravnost sodnikovega ravnanja – odškodninska odgovornost države – zmotno materialnopravno stališče sodišča – ugovor aktivne legitimacije – izrecna opredelitev do ugovora
Zgolj dejstvo zmotnega materialnopravnega stališča sodišča še ne utemeljuje obstoja protipravnega ravnanja sodnika in posledično tudi ne odškodninske odgovornosti države za njegovo ravnanje. Namen instančnega sojenja je namreč ravno, da se še pred pravnomočnostjo odločbe ponovno preizkusi sprejete odločitve, z namenom odprave morebitne napake pred nižjimi sodišči. V obravnavani zadevi je bila zmotna uporaba materialnega prava sanirana z razveljavitvijo sodbe s strani pritožbenega sodišča z namenom, da se odpravijo pomanjkljivosti v zvezi z vprašanjem obstoja aktivne legitimacije.
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3.
odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave - učinki potrjene prisilne poravnave
Po materialnem pravu je dokazno breme o tem, da je obveznost poravnana, na strani dolžnika, torej toženke.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da izrek izpodbijane sodbe ni v celoti pravilen oz. skladen z določbo 217. člena ZFPPIPP. Po citirani določbi sodišče, ki po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo: 1. ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in2. insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Če naj začasna odredba traja dotlej, da bo upniku dana dejanska možnost prisilne uveljavitve terjatve, je treba pri določitvi roka za njeno veljavnost upoštevati izvršiljivost - in ne pravnomočnost sodbe.
Domneva o obstoju nevarnosti iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ ni vezana na državljanski status dolžnika ali njegovo stalno prebivališče, ampak na kraj uveljavitve terjatve.
Prvotožena stranka kot delodajalec in zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost v sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, nista enotna sospornika v smislu določil 196. člena ZPP, ampak zanju velja določilo 195. člena ZPP, po katerem je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve pa ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Tako delavec lahko uveljavlja odškodnino zaradi nesreče pri delu zoper svojega delodajalca, lahko samo zoper zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost, lahko pa vloži tožbo tudi zoper obe stranki.
URS člen 22. ZPP člen 5, 11, 11/1, 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
način vročanja – osebno vročanje – dejansko prebivališče – pravica do sodnega varstva – pravica do izjave – pravica do poštenega sojenja – načelo kontradiktornosti
Okoliščina, da poštni uslužbenec oziroma vročevalec v konkretnem primeru ni zaznal dejanske odsotnosti toženke s prijavljenega naslova, temveč je na takšno dejstvo posumilo sodišče, ne razlikuje konkretnega primera od situacije, v kateri bi se s takšnim dejstvom seznanilo sodišče zaradi navedbe vročevalca na vrnjeni pošiljki. V takšnih primerih pa opustitev upravnopravne dolžnosti prijave stalnega bivališča oziroma njegove spremembe ne more opraviti fikcije vročitve na naslov, na katerem stranka dejansko ne biva, ker je s tem prekomerno poseženo v pravico stranke do izjave v postopku.
Četudi je takšno postopanje sodišča objektivno zavleklo postopek vročitve tožbe, je procesno stanje upravičeno, saj bi drugačno ravnanje sodišča neupravičeno privilegiralo tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva (katerega sestavni del je tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravica do odločitve sodišča v razumnem roku) na rovaš toženkine pravice do izjave.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnika je pravilno opravila in tožnika uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 25, 25/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pogodbena kazen
Iz prvega odstavka 25. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije izhaja, da pripada delavcu v primeru nezakonite odpovedi, ugotovljene s pravnomočno odločbo, poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, še pogodbena kazen v znesku najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. Pogoj za izplačilo je pravnomočna odločba o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je delovno sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in jo razveljavilo. Citirana sodba je postala pravnomočna, zato je tožnica upravičena do vtoževane pogodbene kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070298
OZ člen 125,125/1. ZPP člen 76, 76/1, 105, 105/2, 319, 319/2, 481, 481/1, 481/1-2.
pravdna stranka – zavezanec za plačilo terjatve – označba tožene stranke v tožbi s s.p. - samostojni podjetnik posameznik – fizična oseba – pravila o gospodarskih sporih – pridobitna dejavnost
Samostojni podjetnik/samostojna podjetnica nima lastne pravne subjektivitete, ki bi bila ločena od subjektivitete fizične osebe, zato gre za isto pravdno stranko.
Ugovor, da samostojni podjetnik ni nastopal v okvirih svoje pridobitne dejavnosti, je v pravdi pomemben le za presojo, ali naj se v postopku uporabljajo pravila rednega pravdnega postopka, ali pravila postopka v gospodarskih sporih.
V obravnavanem primeru, ko je bilo o tožbenem zahtevku – o terjatvi tožeče stranke odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje, je kot odločbo, katere obstoj je pogoj za zavarovanje terjatve tožeče stranke, mogoče šteti le sodbo in ne (tudi) sklepa o izvršbi, ki je bil izdan predhodno v izvršilnem postopku, saj je s sodbo odločeno ali se sklep o izvršbi (v naložitvenem delu) vzdrži v veljavi ali se razveljavi, odvisno od utemeljenosti uveljavljane terjatve oziroma tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068876
OZ člen 543. ZPP člen 5, 8, 286.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – rok za preklic darila – materialni prekluzivni rok – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja
Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče v enem letu od dneva, ko je zvedel za razlog za preklic. Glede na to, da je enoletni subjektivni rok, določen v 543. členu OZ, prekluzivni rok materialnega prava ob vložitvi tožbe že potekel, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068889
ZOZP člen 7. ZPP člen 14, 244, 244/1. ZVCP člen 49, 49/2, 130, 130/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - uporaba izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka - izvedenec cestnoprometne stroke - zavrnitev dokaznega predloga
Prvo sodišče pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati izvedenskih mnenj, ki sta bili izdelani v kazenskem postopku, saj je navedenima mnenjema tožeča stranka ves čas nasprotovala in predlagala postavitev novega izvedenca. V pravdnem postopku izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče.
Toženec ne bo dolžan povrniti dela izplačane odškodnine, če bo dokazal, da je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega samostojnega vzroka, zaradi katerega toženčeva vinjenost ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – nosilec kmetijske dejavnosti – subjektivni kriterij – pravočasnost izreka o nepristojnosti
Okrožno sodišče se lahko izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe. Z dopolnitvijo tožbe in vročitvijo le-te toženi stranki pa je bil predhodni preizkus tožbe končan. Ker je okrožno sodišče v predmetni zadevi prepozno sklepalo o svoji nepristojnosti, ostane za sojenje v zadevi pristojno.