Podelitev upravičenja za zastopanje v razmerju do tretjih, s katerimi pooblaščenec sklepa pravne posle za račun zastopanca, začne učinkovati šele, ko postane zanje (za tretje osebe) razpoznavno v povsem konkretnem pomenu: torej v čigavem imenu in za čigav račun je bila storitev naročena (primerjaj tretji odstavek 70. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju: OZ). Zato je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje, da upravnik v konkretnem primeru ni pasivno legitimirana stranka, ker je tožeča stranka glede na omenjene okoliščine primera vedela, da pri sklepanju sporne pogodbe zastopa etažne lastnike, pri čemer po oceni sodišča prve stopnje pri tem niti ni pravno pomembno, katere konkretne (poimensko določene) etažne lastnike zastopa ter kakšen je sploh delilnik stroškov med temi etažnimi lastniki.
Trditvena podlaga tožeče stranke, če bi ta uveljavljala izjemnost časovnih pogojev za določanje stopnje invalidnosti iz drugega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, mora vsebovati tudi trditveno podlago o okoliščinah, ki narekujejo uporabo te določbe v tej določitvi izjemnih časovnih pogojev določanja stopnje invalidnosti.
Toženec kot sklenitelj zavarovalne pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubi kritno pravico po 6. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev le, če vozilo v času nezgode ni imelo veljavnega tehničnega pregleda. Določba 6. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev je jasna in izraža nedvoumno voljo pogodbenih strank, da za dogovorjeno izgubo kritnih pravic zavarovanca zaradi tehnično hibnega vozila štejeta le situacijo, če vozilo v času prometne nesreče ni imelo veljavnega tehničnega pregleda.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – pravnomočna odločitev – nova zahteva
Ker je bilo o tožnikovi zahtevi, da se mu prizna pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za čas od leta 1974 do 1987, že pravnomočno odločeno, je toženec novo zahtevo za priznanje te pravice utemeljeno zavrgel.
ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 505, 514, 526.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – direktor - prokurist
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (razrešenemu direktorju) ni nezakonita zgolj zato, ker jo je podala drugotožena stranka, ki je bila edini lastnik prvotožene stranke in ne prokurist prvotožene stranke. Iz dokaznega postopka namreč ne izhaja, da bi bodisi zakon, bodisi akt o ustanovitvi prvotožene stranke, bodisi njen statut določil organ, ki bi bil pristojen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s tožnikom kot poslovodno osebo (ali za drugo oblikovanje izjave volje, ki bi vplivala na vsebino oziroma obstoj pogodbe o zaposlitvi).
Tožena stranka je imela sklenjeno polico za zavarovanje odgovornosti pri zavarovalnici, s katero je tožnik sklenil izvensodno poravnavo za plačilo odškodnine za delovno nesrečo. Vendar tožnik tega zneska ni dobil nakazanega v celoti, temveč zmanjšanega za odbitno franšizo, za kar pa ne more biti prikrajšan, saj predstavlja odbitna franšiza predmet dogovora v zavarovalni polici, s katero so urejena pravna razmerja zavarovanja odgovornosti med toženo stranko in zavarovalnico.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 36/4.
družinska pokojnina - preračun pokojnin - Sporazum z BIH - samostojna pokojnina - tretja država
Tožnici je bila v BIH pravica do družinske pokojnine priznana na podlagi moževe (samostojne) invalidske pokojnine, ki mu je bila priznana na podlagi skupne slovenske in bosanske zavarovalne dobe v trajanju 33 let, po uveljavitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino pa ji je bosanski nosilec pokojnino odmeril le od bosanske pokojninske dobe. Ker ji je bila v Avstriji priznana vdovska pokojnina na podlagi možu priznanega sorazmernega dela pokojnine za 14 mesecev avstrijske pokojninske dobe, ki mu je bila priznana z upoštevanjem skupne slovenske in bosanske dobe po avstrijsko-jugoslovanskem sporazumu o socialnem zavarovanju, tožnica nima pravice do družinske pokojnine v RS. Po 3. odstavku 36. člena Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino se samostojne pokojnine priznane na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021667
KZ člen 3, 245, 245/1. KZ-1 člen 7, 57, 57/3, 209, 209/1.
oprostitev obtožbe - opravljanje gospodarske dejavnosti kot znak kaznivega dejanja - uporaba milejšega zakona - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - sprememba zakona - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Da bi bilo obdolženki mogoče očitati, da si je protipravno prilastila denar, ki ji je bil zaupan v zvezi z njenim delom v javnem zavodu pri opravljanju gospodarske dejavnosti, bi moralo biti iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi razvidno, da je šlo za sredstva, pridobljena iz gospodarske dejavnosti oziroma za sredstva, ki so bila namenjena za gospodarsko dejavnost, ne pa da so bila sredstva, ki jih je pridobila, iz kakšnih drugih virov (financiranje iz javnih sredstev).
ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 8, 243, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih – priloga C točka 12.3.
poškodba delavca – zahtevek ZZZS – pasivna legitimacija – prosta presoja dokazov – višja sila – sanacija plazu – ukrepi varstva pri delu
Drugo tožena stranka z ugovorom, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi višje sile oziroma naključja, ne more uspeti. Glede na plazovit teren lahko namreč že samo dejstvo sanacije plazu pomeni možnost zruška, s čimer bi morala drugo tožena stranka upoštevajoč predpise in pravila stroke računati. Drugo tožena stranka tako v nasprotju s pravili Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ni izvajala primernih varnostnih ukrepov glede na stanje terena, ki je bilo plazovito.
Dopolnilna sodba je samostojna sodba, zato mora imeti vse sestavine (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk o pritožbi), ki so določene s 324. členom ZPP, enako kot vsaka druga sodba. To pomeni, da mora vsebovati tudi obrazložitev, iz katere je razvidno, zakaj je sodišče sprejelo odločitev o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka v izreku, sicer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Domneva obstoja nevarnosti ali obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali otežena, mora biti podana, kaže pa se v primeru domneve ta nevarnost v tem, da dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja.
starostna pokojnina – pravnomočna odločba – nova zahteva
Tožnikova zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine je bila dokončno in pravnomočno zavrnjena, ker tožnik s skupno slovensko pokojninsko dobo 5 let, 2 mesecev in 17 dni ni izpolnil pogojev po 36. členu ZPIZ-1 za priznanje te pravice. Novo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine je toženec utemeljeno zavrgel, ker se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira nova zahteva, ni spremenila. Tožnikova dopolnjena pokojninska doba je namreč ostala enaka, zakonski pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 36. člena ZPIZ-1 pa se niso spremenili.
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2. ZS člen 3. ZMEPIZ člen 2, 2/3, 43, 43/2. ZUP člen 6, 7.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – pogoji
Čeprav tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in opravlja odvetniško dejavnost s polovico delovnega časa (20 ur tedensko), nima pravice do delne pokojnine, ker je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen za poln delovni čas (40 ur tedensko). Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je tudi prenehanje zavarovanja.
kaznivo dejanje proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje - kazenska sankcija
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da izrek pogojne obsodbe, ki je kazenska sankcija zgolj opozorilne narave, pri obdolženemu M.Ž. ni utemeljen.
Pritožba državnega tožilca pa po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno opozarja na nevarnost jemanja ponarejenih zdravil in s tem težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pri tem pa navedbe zagovornika, da so ponaredki vsebovali manj škodljivih snovi kot originali, teže in nevarnosti očitanega kaznivega dejanja ne zmanjšujejo. Dejstvo je, da lahko tovrstna zdravila predpiše samo zdravnik, ki ustreznost jemanja tovrstnih zdravil presodi glede na zdravstveno stanje pacienta, in da jih lahko izda samo farmacevt na zdravniški recept, ter, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, da predstavlja nevarnost za zdravje ljudi predvsem nekontrolirano jemanje teh zdravil, ne pa zgolj njihova sestava.
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu pri razkladanju tovora. Pasivna legitimacija tožene stranke (delodajalca) za objektivno odgovornost za škodo, nastalo pri razkladanju tovora, ni podana, ker se ne ukvarja z dejavnostjo razkladanja tovora, temveč le s carinskim poslovanjem in prevozom blaga. Za škodo pri razkladanju odgovarja razkladalec. Tudi po določbah 32. in 67. člena ZPPCP-1 je za razkladanje tovora zadolžen prejemnik tovora. Tožena stranka tudi ni bila imetnik tovora, ki se je razkladal (saj je bila zadolžena le za njegov prevoz). Kljub navedenemu pa se tožena stranka kot delodajalec ne more povsem razbremeniti odškodninske odgovornosti, ker je v okviru opravljanja dejavnosti prevoza svojim delavcem – voznikom naložila, da so dolžni pomagati pri raztovarjanju in natovarjanju, v obravnavanem primeru pa je prišlo do nezgode prav v zvezi z opravljanjem takšnega dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožeči stranki podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je, prišlo do bistveno zmanjšanega obsega dela v gradbeništvu, kar je povzročilo prenehanje potrebe po delu za delovno mesto zidar - tesar, na katerem je delala tožeča stranka. Tožena stranka je tožeči stranki pred podajo odpovedi ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, kar kaže na možnost nadaljevanja delovnega razmerja, poleg tega pa je tožena stranka po odpovedi zaposlila sebe in še enega delavca za opravljanje pomožnih del v gradbeništvu, nato pa je oba odpuščena delavca (tožečo stranko in njenega sodelavca) pozvala nazaj na delo, zato tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved niti, da z delovnim razmerjem s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati, zato je izpodbijana odpoved iz poslovnega razloga nezakonita.
S tožbenim zahtevkom tožeča stranka zahteva razveljavitev učinka poplačila tožene stranke na podlagi dveh medsebojnih kompenzacij. Da pobotanje samo po sebi ni izpodbojno, izhaja iz ZFPPIPP.
Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je podlaga za kompenzacijo nadomestna izpolnitev. Za presojo, da je tožba sploh sklepčna, bi zato tožeča stranka morala izpodbijati celotno transakcijo kot enotno dejanje.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - nedopustnost izvršbe
Tožnici ni uspelo dokazati, da je pridobila lastninsko pravico po 24. čl. ZTLR na originalen način niti, da jo je pridobila pred zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, zato izvršba na ½ nepremičnine ni nedopustna.
ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Seznam telesnih okvar poglavje v A, točka 1b.
invalidnina – telesna okvara – pljuča
Pri tožniku ne gre za trajno zmanjšanje respiratorne funkcije hujše stopnje, zato nima telesne okvare zaradi stanja pljuč in je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.