Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 177.
pokojnina - izbirna pravica tujca
Čeprav ima tožnica s strani bosanskega nosilca zavarovanja priznano pravico do invalidske pokojnine in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, lahko izbere pravico do starostne pokojnine, saj za to izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člen ZPIZ-1.
Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi posledic ugriza psa prisodilo odškodnino v višini 2.000,00 EUR, in sicer za telesne bolečine in neugodnosti 1.200,00 EUR ter za strah 800,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0078202
KZ člen 129, 129/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti – vzročna zveza – dolžnostno ravnanje zdravnika – dobra klinična praksa – načela porodniške stroke – opustitev skrbne medicinske prakse – krivda - izvedenstvo
Za presojo kazenske odgovornosti obtožene K. in obtoženega M. je pomemben ravno način njunega sodelovanja, razmejitev njunih vlog pri porodu in hkrati povezanost v skupnem delovanju, prispevek vsakega od njiju k nadaljnjemu zapletu oziroma poteku poroda oziroma slabšanju stanja ploda. Ocena njunih strokovno nepravilnih ravnanj in nedopustnih opustitev je v izpodbijani sodbi podana izčrpno, dokazno podprto in prepričljivo. Sodišče je veliko pozornosti posvetilo ugotavljanju, kakšno je bilo njuno dolžnostno ravnanje v dani situaciji, v čem se kaže njuna malomarnost pri delu in sprejemanju odločitev oziroma pri opustitvah, ugotavljalo je časovno soslednje dogodkov in njihovo sovplivanje in vzročno zvezo med ravnanjem babice in porodničarja in nastalo posledico.
Do tragične posledice je privedlo ravnanje obtoženih K. in M., ne pa tudi opustitve obtoženega P. oziroma njegova ravnanja, ki niso bila skladna z načeli porodniške stroke in dobro klinično prakso. Glede na prepričljive razloge izpodbijane oprostilne sodbe, da vzročna zveza med ravnanji in opustitvami obtoženega P. in smrtjo otroka ni dokazana z gotovostjo, ki je potrebna za izrek obsodilne sodbe, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno oprostilo obtožbe.
ZSSloV člen 59. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov člen 31.
vojak - plača – dodatki – sodno varstvo
Terjatev iz naslova dodatka k osnovni plači v višini 20 %, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom (ZSSloV člen 59), ni čista denarna terjatev. Zato ni dopustno neposredno sodno varstvo, ampak je bila tožeča stranka dolžna predhodno nasloviti zahtevo za priznanje pravice do dodatka oziroma ugovarjati zoper odločbo, s katero ji tožena stranka dodatka ni priznala, pri toženi stranki.
Vojaški letalski organ, v okviru katerega je bil razporejen tožnik (letalski inženir), je enota Slovenske vojske. Iz tega razloga je tožeča stranka upravičena do 20 % povišanja plače na podlagi sklepa Vlade RS.
Podelitev upravičenja za zastopanje v razmerju do tretjih, s katerimi pooblaščenec sklepa pravne posle za račun zastopanca, začne učinkovati šele, ko postane zanje (za tretje osebe) razpoznavno v povsem konkretnem pomenu: torej v čigavem imenu in za čigav račun je bila storitev naročena (primerjaj tretji odstavek 70. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju: OZ). Zato je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje, da upravnik v konkretnem primeru ni pasivno legitimirana stranka, ker je tožeča stranka glede na omenjene okoliščine primera vedela, da pri sklepanju sporne pogodbe zastopa etažne lastnike, pri čemer po oceni sodišča prve stopnje pri tem niti ni pravno pomembno, katere konkretne (poimensko določene) etažne lastnike zastopa ter kakšen je sploh delilnik stroškov med temi etažnimi lastniki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ne vsebuje presoje (ne)upravičenosti odsotnosti z dela, temveč pomeni izpeljavo delavčeve dolžnosti obveščanja delodajalca (o razlogih za izostanek z dela).Tako je v prvem odstavku 34. člena ZDR določeno, da mora delavec delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Prisotnost na delu pa je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela, po kateri mora delavec vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu (prvi odstavek 34. člena ZDR). Zakon na ta način varuje pravico in interes delodajalca, da lahko realno predvidi in organizira delovni proces ter ga v primeru ovir na strani delavca ustrezno prilagodi. Posredovanje informacij o morebitni odsotnosti z dela in o drugih podatkih, do katerih ima delavec lažji pristop od delodajalca in so obenem pomembni za delovni proces, je zato ena najbolj ključnih dolžnosti delavca do delodajalca.
ZDR člen 53, 53/2, 53/3, 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3, 69, 69/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – projektno delo – javni uslužbenci
VS RS je v sodni praksi že zavzelo stališče, da je možno v primerih, kadar delodajalec določeno delo projektno organizira, v času trajanja projekta sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar ne nujno in samo za ves čas trajanja projekta, temveč lahko tudi za krajši čas. Koliko zaposlitev za določen čas in kakšno obdobje je potrebno, je odvisno od dejanskih potreb delodajalca. Tudi v primeru še vedno obstoječe potrebe po določenem delu, ne gre za avtomatično oziroma za „upravičeno podaljšanje“ obstoječe pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč dejansko za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Trajanje oziroma podaljšanje projekta ne pomeni avtomatično tudi podaljšanja oziroma nove pogodbe o zaposlitvi, temveč je potrebno razpisati ali objaviti prosto delovno mesto in delodajalec lahko prosto izbira, koga bo izbral.
Po določbi četrtega odstavka 160. člena ZDR se letni dopust določa in izrablja v delovnih dnevih, vendar pa 5. odstavek določa, da se kot dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Tožnik je bil razporejen v turnusno delo in sicer je delal dva dni po dvanajst ur, nato pa je bil en dan prost. Tako je bilo povprečje v teh treh dneh osem ur na dan. Glede na to mu je tožena stranka pravilno za dneve dopusta, ki so bili po razporeditvi delovnega časa pri njej določeni kot tožnikovi delovni dnevi, obračunala nadomestilo za dvanajst ur dela, kot bi dejansko trajal njegov delovni čas, če bi tiste dni delal. Za dan, ki pa zaradi prerazporeditve delovnega časa, ni bil tožnikov delovni dan, pa tožnik ni bil upravičen do nadomestila in tudi dopusta ni koristil. Zaradi tega tožnik ni bil prikrajšan pri koriščenju letnega dopusta, saj je koristil letni dopust le za delovne dni po razporeditvi delovnega časa, tako kot so dopust koristili tudi drugi zaposleni pri toženi stranki, katerih dnevna delovna obveza je bila osem ur dela na dan.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 36/4.
družinska pokojnina - preračun pokojnin - Sporazum z BIH - samostojna pokojnina - tretja država
Tožnici je bila v BIH pravica do družinske pokojnine priznana na podlagi moževe (samostojne) invalidske pokojnine, ki mu je bila priznana na podlagi skupne slovenske in bosanske zavarovalne dobe v trajanju 33 let, po uveljavitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino pa ji je bosanski nosilec pokojnino odmeril le od bosanske pokojninske dobe. Ker ji je bila v Avstriji priznana vdovska pokojnina na podlagi možu priznanega sorazmernega dela pokojnine za 14 mesecev avstrijske pokojninske dobe, ki mu je bila priznana z upoštevanjem skupne slovenske in bosanske dobe po avstrijsko-jugoslovanskem sporazumu o socialnem zavarovanju, tožnica nima pravice do družinske pokojnine v RS. Po 3. odstavku 36. člena Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino se samostojne pokojnine priznane na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma.
Tožnica je po zaključku obratovalnega časa pošte z osebnega računa stranke knjižila dvig gotovine in ga nato stornirala, ponaredila podpis stranke na nalogu za dvig, opravila dvig gotovine in si jo je prisvojila. Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker očitani kršitvi predstavljata hudi kršitvi pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeni naklepoma ali iz hude malomarnosti, ki imata hkrati znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 256. členu KZ in kaznivega dejanja poneverbe po 3. in 1. odstavku 245. člena KZ (1. in 2. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) in onemogočata nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama.
O tožbenem zahtevku se lahko odloči le meritorno, torej po vsebini in tožbenega zahtevka ni mogoče zavreči. Zavrže se lahko samo tožba iz razlogov po 274. členu ZPP. Ker je bilo o tožničinem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno, je treba v tej zadevi skladno z 274. členom ZPP tožbo zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021667
KZ člen 3, 245, 245/1. KZ-1 člen 7, 57, 57/3, 209, 209/1.
oprostitev obtožbe - opravljanje gospodarske dejavnosti kot znak kaznivega dejanja - uporaba milejšega zakona - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - sprememba zakona - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Da bi bilo obdolženki mogoče očitati, da si je protipravno prilastila denar, ki ji je bil zaupan v zvezi z njenim delom v javnem zavodu pri opravljanju gospodarske dejavnosti, bi moralo biti iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi razvidno, da je šlo za sredstva, pridobljena iz gospodarske dejavnosti oziroma za sredstva, ki so bila namenjena za gospodarsko dejavnost, ne pa da so bila sredstva, ki jih je pridobila, iz kakšnih drugih virov (financiranje iz javnih sredstev).
Tožeča stranka bi bila upravičena do vtoževanega dodatka za delo v rizičnih razmerah, če bi se ugotovilo, da je delo opravljala v razmerah, ki jih za upravičenost do dodatka našteva 13. alinea prvega odstavka 39. člena KPJS: območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij. Tožeča stranka ni bila napotena na rizično območje, zato do dodatka po tej določbi KPJS ni upravičena.
Tožnik je direktorju tožene stranke izročil dopis, naslovljen kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri navaja, da mu delovne obveznosti prenehajo z dnem oddaje odpovedi, pogodba o zaposlitvi pa se prekine po v celoti izkoriščenem letnem dopustu ter izkoriščenih opravljenih urah. Iz take vloge ni mogoče zaključiti, da delavec izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi po določbi 112. člena ZDR, zato tožena stranka ni imela podlage za zaključek delovnega razmerja tožnika z dnem oddaje navedenega dopisa direktorju tožene stranke, ampak na podlagi tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako kot je predlagal tožnik
pogodba o zaposlitvi za določen čas – prenehanje pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
Tožena stranka se je na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi za poslovodenje družbe zavezala tožniku po prenehanju funkcije ali odpoklicu ponuditi zaposlitev ter delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in strokovnim znanjem. Glede na zavezo v aneksu k pogodbi o zaposlitvi je tožena stranka tožniku (po odpoklicu) ponudila zaposlitev, ki jo je tožnik kot neustrezno odklonil, zato bi morala tožena stranka tožniku podati odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 86. člena ZDR, ki določa, kakšna mora biti oblika in vsebina odpovedi. Tožena stranka je tožniku zaključila delovno razmerje pri toženi stranki, potem ko je tožnik odklonil ponujeno zaposlitev. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni prenehala z dnem odpoklica, zavrnitev pisne ponudbe za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonsko določen odpovedni razlog. Glede na navedeno je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.
Trditvena podlaga tožeče stranke, če bi ta uveljavljala izjemnost časovnih pogojev za določanje stopnje invalidnosti iz drugega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, mora vsebovati tudi trditveno podlago o okoliščinah, ki narekujejo uporabo te določbe v tej določitvi izjemnih časovnih pogojev določanja stopnje invalidnosti.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - nedopustnost izvršbe
Tožnici ni uspelo dokazati, da je pridobila lastninsko pravico po 24. čl. ZTLR na originalen način niti, da jo je pridobila pred zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, zato izvršba na ½ nepremičnine ni nedopustna.
ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Seznam telesnih okvar poglavje v A, točka 1b.
invalidnina – telesna okvara – pljuča
Pri tožniku ne gre za trajno zmanjšanje respiratorne funkcije hujše stopnje, zato nima telesne okvare zaradi stanja pljuč in je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožeči stranki podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je, prišlo do bistveno zmanjšanega obsega dela v gradbeništvu, kar je povzročilo prenehanje potrebe po delu za delovno mesto zidar - tesar, na katerem je delala tožeča stranka. Tožena stranka je tožeči stranki pred podajo odpovedi ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, kar kaže na možnost nadaljevanja delovnega razmerja, poleg tega pa je tožena stranka po odpovedi zaposlila sebe in še enega delavca za opravljanje pomožnih del v gradbeništvu, nato pa je oba odpuščena delavca (tožečo stranko in njenega sodelavca) pozvala nazaj na delo, zato tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved niti, da z delovnim razmerjem s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati, zato je izpodbijana odpoved iz poslovnega razloga nezakonita.
S tožbenim zahtevkom tožeča stranka zahteva razveljavitev učinka poplačila tožene stranke na podlagi dveh medsebojnih kompenzacij. Da pobotanje samo po sebi ni izpodbojno, izhaja iz ZFPPIPP.
Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je podlaga za kompenzacijo nadomestna izpolnitev. Za presojo, da je tožba sploh sklepčna, bi zato tožeča stranka morala izpodbijati celotno transakcijo kot enotno dejanje.