• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 26
  • >
  • >>
  • 301.
    VDSS sodba Pdp 1197/2012
    16.1.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010179
    ZDR člen 42, 126.
    obveznost plačila – dodatki k plači – plačilo za delo
    Zmotno je stališče tožnika, da lahko toženec dokazuje dejstvo, da je stroške v zvezi z delom v celoti plačal le z listinskimi dokazi, torej podpisanimi blagajniškimi izdatki.
  • 302.
    VSL sodba I Cpg 840/2012
    16.1.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0074484
    OZ člen 1041, 1041/1.
    pogodba o kompenzaciji – dispozitivne zakonske določbe – pogodbena svoboda – odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve – neposlovna odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – trditvena podlaga
    Pogodbene stranke so uporabo drugega odstavka 1041. člena OZ izrecno izključile (pri tem je jasno, da ne gre za kogentno zakonsko določbo in so jo pogodbene stranke lahko izključile – to je stvar dogovora pravdnih strank). Ker je bila pogodba s sklenitvijo izpolnjena, tudi ni mogoče od nje odstopiti zaradi neizpolnitve.

    Ker je z izpolnitvijo pogodbe o nakazilu toženčeva pogodbena obveznost prenehala (po dogovoru med strankami), podlage poslovne (pogodbene) odškodninske odgovornosti ni.
  • 303.
    VDSS sodba Pdp 845/2012
    16.1.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009873
    OZ člen 179.
    odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda - skaženost
    Pojem skaženosti je pravni standard, ki se presoja pa se po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so sprememba oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost oškodovanca, itd. Nežni brazgotini na palcih obeh rok tožnika sta praktično neopazni. Omejena gibljivost palca levice za tožnika sama po sebi predstavlja le manjšo estetsko motnjo. Navedeno pomeni, da o skaženosti po objektivnih merilih ni mogoče govoriti. Tožnik zato ni upravičen do odškodnine zaradi skaženosti.
  • 304.
    VSL sodba I Cp 2109/2012
    16.1.2013
    DEDNO PRAVO
    VSL0077224
    ZD člen 46.
    nesklepčnost tožbenega zahtevka – ugotovitev obstoja daril - vračunanje daril v dedni delež – oblika darila
    Tožnika ne zatrjujeta, da je zapustnik nepremičnine podaril hčerki z darilno pogodbo. Nasprotno, tožnika priznavata, da jih je slednja kupila. Ker spornih nepremičnin ni pridobila od zapustnika, tožbeni zahtevek z vsebino, kot ga uveljavljata tožnika, ne more biti utemeljen. Če je zapustnik res dal denar za nakup nepremičnin, kot zatrjujeta tožnika, darilo predstavljajo kvečjemu ta denarna sredstva, a tega tožnika s tožbenim zahtevkom ne uveljavljata.
  • 305.
    VSL sodba II Cp 1113/2012
    16.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077217
    ZPP člen 82, 154, 165.
    začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – stroški začasnega zastopnika v zvezi z vloženo pritožbo
    Zahteva tožeče stranke v odgovoru na pritožbo (ki jo je vložil začasni zastopnik toženca), da ji pritožbeno sodišče v okviru odločanja o stroških pritožbenega postopka prizna (tudi) stroške začasnega zastopnika, ki so nastali s tem, ker je slednji vložil pritožbo, je preuranjena. Te stroške bo moralo sodišče prve stopnje najprej odmeriti in naložiti v plačilo tožeči stranki. V istem sklepu bo nato sodišče prve stopnje tudi odločilo, ali je tožeča stranka, upoštevajoč uspeh v pravdi, upravičena do njihovega povračila.
  • 306.
    VSL sodba I Cpg 136/2012
    16.1.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0076470
    OZ člen 131.
    protipravno ravnanje - predvidljivost posledic - prevzem tveganja s strani oškodovanca
    Protipravno je ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode. Tako ravnanje pa nima značilnosti protipravnosti takrat, ko je oškodovanec sam prevzel tveganje nastopa negativnih posledic, ki lahko nastanejo zaradi takega ravnanja.

    Trditve v pritožbi, da ob profesionalnem rezanju betona oziroma železnih armatur iskre ne bi smele nekontrolirano leteti, posamezni odrezani deli pa ne pasti na tla, so nelogične. Posledica rezanja betona je, da okruški padejo na tla, enako je posledica iskrenja da žareči delci nekje pristanejo. Te zakonitosti pa bi morala pri zaščiti stanovanj, v katerih se je rezal beton, kot predvidljive upoštevati sama tožeča stranka in se zato prevzetega tveganja s temi trditvami ne more razbremeniti.
  • 307.
    VSL sklep I Cp 3489/2012
    16.1.2013
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0075935
    ZNP člen 9, 10,118, 118/2, 118/3.
    prekinitev nepravdnega postopka – delitev solastnine – spor glede velikosti deležev – vzrok spora
    Sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekine takoj, ko med udeleženci obstoji spor glede velikosti deležev, saj samo o sporu ni pristojno odločati. Tovrsten spor pa nastane že, kolikor hitro eden izmed udeležencev uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni, kot izhajajo iz zemljiške knjige, s čimer preostali udeleženci postopka ne soglašajo. Vzrok takega spora za nepravdni postopek ni relevanten, ker je to predmet pravdnega postopka.
  • 308.
    VSL sklep II Cp 2102/2012
    16.1.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0059881
    OZ člen 198.
    nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – upravičenec zahtevati uporabnino
    Za odgovor na vprašanje, ali je tožnica upravičena zahtevati uporabnino, ni odločilno, ali je (zemljiškoknjižna) lastnica stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem, ampak ali jo ima pravico uporabljati.
  • 309.
    VSK sodba Cp 807/2012
    16.1.2013
    STVARNO PRAVO
    VSK0005272
    SPZ člen 73, 75. OZ člen 269. ZIZ člen 212.
    sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - negatorna tožba - onemogočena redna raba stvari - prekomeren poseg v lastninsko pravico - sodni penali
    Toženi stranki sta na svojem objektu prizidali terasi, ki sta ju "potegnili" praktično do fasade tožeče stranke ter ob vzhodno fasado tožničine hiše postavili kovinsko konstrukcijo z zelenjem, ki zastira obe okni na objektu tožene stranke, ovijalka pa je speljana tudi po večjem delu fasade. Tožeči stranki to onemogoča odpiranje enega polkna, fasade zaradi približanih teras ni mogoče vzdrževati, rastlina povzroča vlago in umazanijo na fasadi, okni pa sta zaradi rastlinja zastrti, zato tožničinemu objektu jemljeta svetlobo. Glede na take ugotovitve je zaključek prvostopenjskega sodišča, da sta toženca s svojimi posegi otežila uporabo tožničine nepremičnine čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, pravilen.

    O upnikovi zahtevi za določitev sodnih penalov odloči po 212. členu ZIZ sodišče v izvršilnem postopku.
  • 310.
    VDSS sodba in sklep Pdp 692/2012
    16.1.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009738
    ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 84. Uredba o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju člen 3. ZDR člen 126, 127.
    predavatelj – obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost – dodatna pedagoška obveznost – osnovna plača – dodatki – plačilo za delo
    Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.

    ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.

    ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).

    V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.
  • 311.
    VSL sklep I Cp 1699/2012
    16.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077220
    ZPP člen 116, 117.
    vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo - subjektivni rok
    Če stranka iz objektivnih razlogov, ki so na njeni strani, zamudi rok za opravo kakšnega dejanja, ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, kar je tožeča stranka tudi storila, a žal prepozno.
  • 312.
    VSL sklep II Cp 120/2013
    16.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077232
    ZOdvT člen 8, 16. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100.
    nagrada začasni zastopnici – odvetniška tarifa - povišanje nagrade za zastopanje več strank – dodatek – nagrada za postopek izvršbe
    Povišanje nagrade ni predvideno na splošno, ampak se iz tega razloga povišata le nagrada za postopek in nagrada za posel. Pritožnica zato do povišanja nagrade za narok oziroma do povišanja morebitne druge nagrade ni upravičena.

    "Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine“ zajema med drugim tudi nagrado za ugovor kot redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi. Takšna ureditev je tudi logična, saj je odvetnik zaradi svojega predhodnega delovanja v izvršilnem postopku, ko je sestavil bodisi predlog za izvršbo, bodisi ugovor, že seznanjen z zadevo.
  • 313.
    VSL sodba I Cpg 1190/2011
    16.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0070268
    ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 247, 247/2, 247/6.
    izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev – izločitveni razlog – interno vodovodno omrežje – odlok o oskrbi z vodo
    Predlog za izločitev izvedenca, podan po prejemu izvedenskega mnenja, a pred zaslišanjem izvedenca na naroku za glavno obravnavo, in nato ponovno v ugovoru zoper izvedensko mnenje, ni prepozen.
  • 314.
    VSL sodba I Cp 1200/2012
    16.1.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0073909
    OZ člen 833.
    sklepčnost tožbe – pogodba o trgovskem zastopanju - odpravnina
    Pogoj za odločanje o pravici do plačila odpravnine v skladu z 833. člena OZ je zatrjevanje dejstev, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila izplačilo odpravnine. Tožnik, ki sicer ni zavezan navesti pravne kvalifikacije zahtevka, mora tako pojasniti, na kakšni podlagi, navedeni v prvem ali četrtem odstavku 833. člena OZ, zahteva odpravnino.
  • 315.
    VSL sodba I Cp 1630/2012
    16.1.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0075937
    OZ člen 168, 179.
    premoženjska škoda – opravljanje poslovne dejavnosti – upoštevanje bolniškega staleža – bolniški stalež
    Za izračun škode pri opravljanju poslovne dejavnosti so relevantni podatki o tožnikovem dobičku (kot razliki med prihodki in odhodki iz njegove poslovne dejavnosti).

    Sodišče prve stopnje pri izračunu škode ne bi smelo upoštevati dveh mesecev, ko je bil tožnik na bolniški oziroma ni delal.
  • 316.
    VSL sklep I Cpg 1515/2012
    16.1.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV -
    VSL0076450
    ZIZ člen 257, 257/2, 258, 258/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    predhodna odredba - načelo kontradiktornosti postopka - odgovor na ugovor - vročitev v izjavo dolžniku
    Sodišče prve stopnje je svoje zaključke je oprlo na trditve, ki jih je upnik podal šele v odgovoru na ugovor, ki pa ga ni vročilo v izjavo dolžniku. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem pravico dolžnika da se izjavi o trditvah, ki jih je upnik podal v odgovoru na ugovor.
  • 317.
    VSL sodba I Cp 925/2012
    16.1.2013
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL0071450
    ZASP člen 26, 158, 159, 168.
    nadomestilo za uporabo avtorskih del – civilna kazen
    Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del.
  • 318.
    VSL sklep I Cp 110/2013
    16.1.2013
    DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNE TAKSE
    VSL0075940
    ZD člen 132, 141, 224. ZTLR člen 37, 37/3. SPZ člen 92, 92/3. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZST-1 člen 19, 34a, 34a/1.
    dediščinska tožba – lastninska tožba – tožbeni zahtevek – zastaranje terjatve za izročitev dediščine – vrednost spornega predmeta – varstvo lastninske pravice – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
    Izročitev nepremičnine v neposredno posest je tisto, kar tožniki z dediščinsko tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka o obstoju dedne (lastninske) pravice lahko uveljavljajo. Zahtevek za varstvo lastninske pravice in izročitev stvari v neposredno posest pa ne zastara.

    Zastaralni roki po 141. čl. ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva predmete, ki jih ima posestnik v posesti kot svojo dediščino.
  • 319.
    VSL Sodba II Cp 1184/2012
    16.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00028899
    ZDLov-1 člen 54, 54/5. OZ člen 153, 153/2, 153/3, 171, 171/2. ZOR člen 177, 177/3. ZPP člen 216.
    povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic - rjavi medved - ravnanje oškodovanca - lovec - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - tetraplegija - katastrofalna škoda - vštevanje invalidnine - dodatek za pomoč in postrežbo - renta
    Da bi bila objektivna odgovornost tožene stranke, predpisana v petem odstavku 54. člena ZDLov-1, kakorkoli krajevno omejena (medvedka tožnika ni napadla v vasi ali sicer obljudenem naselju, temveč v svojem naravnem okolju/gozdu), iz zakonskega besedila ne izhaja, pa bi po oceni pritožbenega sodišča to moralo izhajati, da bi se tožena stranka lahko nanjo uspešno sklicevala. Sploh pa je bil po oceni pritožbenega sodišča očiten namen zakonodajalca predpisati objektivno odgovornost za škodo, ki jo povzročijo zaščiteni prostoživeči sesalci in ptice, prav zato, ker so zaščitene, ali, kot se v pritožbi izrazi tožena stranka, ker „se divjad lovi, zavarovane živalske vrste pa ne“. Kadar se država odloči, da bo določene živalske populacije ščitila (tudi na račun življenja in zdravja ljudi), je logično, da predpiše svojo objektivno odgovornost za škodo, ki jo te populacije povzročajo človeku.

    Sodišče prve stopnje je tožnikov soprispevek ocenilo na 30 %. Pri tem je pravilno izhajalo iz izhodišča, da sam odhod v območje medveda v času, ko medvedke kotijo, ni ravnanje, ki bi utemeljevalo kakršenkoli soprispevek k nastanku škode, četudi gre za lovca. Ob tem je nadalje ugotovilo (in te ugotovitve tožena stranka v pritožbi ne izpodbija), da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik vedel, kje je brlog in bi ga šel iskat, da bi ga fotografiral. Tožniku je soprispevek k nastanku škode pripisalo zato, ker se je, ko je že bil v gozdu, spustil po klancu navzdol proti polici pred brlogom, ker ga je zanimalo, kaj tam je, pri tem pa upoštevalo, da je bil lovec, ki je vedel, da je to osrednje območje medveda in čas, ko medvedke kotijo, s seboj pa je imel tudi solzivec, pa tudi, da je šlo za začasni medvedji brlog na relativno dostopnem mestu in da je medved bitje, ki ni napadalno, če se ne čuti ogroženo.
  • 320.
    VDSS sodba Pdp 982/2012
    16.1.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010097
    ZDR člen 89, 90, 90/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
    Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 26
  • >
  • >>