bolniški stalež – stroški postopka – uspeh v sporu
Tožnik je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ugotovi za čas od 1. 11. 2010 do 6. 1. 2011. Ker je sodišče tožbenemu zahtevku delno ugodilo, tako da je ugotovilo bolniški stalež od 25. 11. 2010 do 6. 1. 2011, za čas pred 25. 11. 2011 pa tožbo zavrglo, je tožnik v sporu uspel le delno (70 %), tožnik ni upravičen do povračila celotnih stroškov postopka, temveč le delno glede na uspeh.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očitala, da ni spoštoval navodil pristojnega imenovanega zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. V odločbi ZZZS je bilo namreč izrecno zapisano, da je tožnikova odsotnost z doma možna, ko ta ne vpliva negativno na potek zdravljenja, izrecnih navodil ta odločba ne vsebuje, je pa zapisano, da je odhod iz kraja bivanja možen ob izrecni odobritvi tožnikovega osebnega zdravnika. Tožnik je osebnega zdravnika seznanil, da je zapustil kraj bivanja. Osebni zdravnik pa je tudi izpovedal, da bi tožniku, če bi ga za to prosil, odhod celo svetoval. Tožniku se zdravstveno stanje, zaradi katerega je bil na bolniškem staležu, ni poslabšalo. Ker pa je imel tožnik tudi psihične težave, zaradi katerih mu je bil priporočen aktivni počitek, druženje z ljudmi, sprehodi v naravi ipd., mu je sprememba okolja tudi koristila. Tožnik je tako za odhod iz kraja bivanja imel konkludentno privolitev svojega osebnega zdravnika, zato navodil iz odločbe ni kršil.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - status študenta
Delo redno zaposlenih stevardov in delo študentov je popolnoma enako, pri čemer študentje niso opravljali dela vodje kabinskega osebja. Oboji morajo imeti za to delo licenco, ki se letno podaljšuje. Tožnici sta licenco imeli in sta tako izpolnjevali pogoje za zasedbo delovnega mesta stevardese. Razlike med njimi so le v dopustih, ki jih študentje nimajo ter v prostih dnevih, ki jih imajo redno zaposleni. Tožena stranka je ocenjevala delo tako redno zaposlenih kot tudi študentov in tožnici sta bili zelo dobro ocenjeni. Tako redno zaposleni kot tudi študentje so ob bolniški odsotnosti morali prinesti bolniški list. Tožnici sta bili enako obremenjeni, tako na mesečni kot na letni ravni, kot redno zaposleni, kar je bil obojestranski interes, saj sta tožnici zaslužili več, tožena stranka pa je imela pokrite viške dela. Da sta tožnici delali z enako ali pa celo večjo obremenitvijo, kot redno zaposleni stevardi, izhaja tudi iz podatkov o opravljenih urah naleta. Tožnici sta morali svojo odsotnost, enako kot redno zaposleni, pravočasno najaviti. Glede na navedeno ne gre za občasno in začasno študentsko delo sta tožnici nepretrgano več let opravljali delo po navodilih in pod nadzorom tožene stranke.
Odločitev, da se pritožba šteje za umaknjeno, je prenagljena, saj o predlogu za taksno oprostitev še ni bilo pravnomočno odločeno. Šele od takrat dalje, ko bo taksna obveznost drugotožene stranke postala dokončna, ji bo tekel tudi rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Glede na tako stališče ni odločilna okoliščina, koliko delavcem je tožena stranka dejansko odredila čakanje na delo.
znižanje plače – nadzorni svet – direktor – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe lahko zniža plačo članu uprave na podlagi člena 270/2 ZGD-1, če se po določitvi njegove plače poslabša poslovanje družbe, pri čemer mora iti za takšno poslabšanje poslovanja, ki bi bodisi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, bodisi ji povzročilo škodo. Razlog za znižanje plače (poslabšanje poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo) je objektivne narave in ni pomembno, če je k nastanku tega razloga prispeval član uprave s svojimi ravnanji oziroma odločitvami. Do nastanka tega razloga lahko pride na primer izključno zaradi razmer na trgu, prekinitve sodelovanja s poslovnimi partnerji, … oziroma zaradi drugih dejavnikov, na katere član uprave niti ni mogel vplivati.
Nadzorni svet članu uprave po 270/2 ZGD-1 (ob izpolnjevanju pogojev iz te določbe) lahko zniža plačo celo do višine minimalne plače, saj niti ZGD-1 niti ostali predpisi ne določajo drugih omejitev pri takšnem znižanju.
Tožeča stranka je res predložila zgolj fotokopijo menične izjave in pooblastila za izpolnitev menice ter pooblastila za vnovčenje, vendar ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti listine priložene v originalu.
V skladu z načelom menične strogosti je potrebno v sodnem postopku v izvirniku predložiti le menico, ne velja pa to obvezno tudi za menično izjavo oziroma pooblastilo za izpolnitev menice.
Če sodišče ugotovi, da obstaja terjatev tožeče stranke v zatrjevani višini, da pa ne obstaja pobotna terjatev tožene stranke, mora tožbenemu zahtevku ugoditi za vtoževani znesek ter ugotoviti, da ne obstaja pobotna terjatev za celoten znesek.
pogoji za dovolitev vpisa - vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica - agrarna skupnost
V zemljiški knjigi je pri osnovnem položaju nepremičnine, ki je predmet predloga, vpisana solastnina za 55 oseb, sodno poravnavo (ki je podlaga predlogu) pa je sklenila Agrarna skupnost, ki je tudi v sodni poravnavi podala zemljiškoknjižno dovolilo. Pogoj iz 150. člena ZZK-1 za dovolitev vpisa zato ni podan.
Po mnenju sodišča druge stopnje je potrebno presojo pristnosti listine osredotočiti zgolj na njenega izdajatelja oziroma imetnika listine. Nedvomno je v obravnavani zadevi ta oseba le tožena stranka, saj gre za njej lastno listino. Zato je v smeri ugotovitve pristnosti te listine nerelevantno, kdo je sodeloval pri sestavi njene vsebine in v kakšnem svojstvu oziroma funkciji.
Tožnikova odpoved ni bila podana v bistveni zmoti. Skupna izjava sodelavcev (v kateri ti ugotavljajo, da so nastopili razlogi za razrešitev tožnika kot ravnatelja in direktorja), pa tudi sporočila, ki jih je tožnik prejel po elektronski pošti, niso grožnje. Po 45. členu OZ je pravno relevantna nedopustna grožnja pogodbene stranke ali koga tretjega tista grožnja, ki povzroči pri drugi stranki utemeljen strah. Strah pa se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Izjave in sporočila tožnikovih sodelavcev izražajo njihovo mnenje in nimajo narave nedopustne grožnje. Prav tako ni nedopustna „grožnja“, da prihajajo kriminalisti in da bodo z zadevo seznanjeni mediji. Le če bi obstajali zakonsko določeni razlogi bi domnevne tožnikove nepravilnosti preiskovali kriminalisti, zato „grožnja“ z zakonitim postopkom ni nedopustna grožnja. Enako je z objavo v sredstvih javnega obveščanja. Tudi mediji so dolžni poročati objektivno in nepristransko, saj so v nasprotnem primeru kazensko in odškodninsko odgovorni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil zdravnika
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal utemeljen razlog po 8. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik ni kršil navodil zdravnika. Tožnik namreč ni imel ustreznih navodil imenovanega zdravnika, z aktivnostmi kritičnega dne pa zdravstvenega stanja tudi ni poslabšal. Dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni bil sposoben opravljati, bil pa je sposoben opravljati druga opravila (nakupi nujnih življenjskih artiklov, polnjenje bencinskega tanka avtomobila, ki ga je uporabljal, čiščenje njegovih vetrobranskih stekel in odvoz tega avtomobila v popravilo), ki jih je sicer moral, zaradi invalidnosti žene, opravljati v prostem času. Drugačno gledanje bi bilo neživljenjsko, saj ni bistveno, ali je tožnik kršil formalno navodilo imenovanega zdravnika iz odločbe, ampak je bistveno dejstvo, da tožnikovo ravnanje ni vplivalo na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tožnikov lečeči fiziater je izpovedal, da je hoja pri takšni poškodbi, kot jo je imel tožnik, zaželjena in da bi bilo v teh primerih pravilneje, če bi v odločbi pisalo, da je potrebno razgibavanje in da je priporočljiva hoja.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo - subjektivni rok
Če stranka iz objektivnih razlogov, ki so na njeni strani, zamudi rok za opravo kakšnega dejanja, ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, kar je tožeča stranka tudi storila, a žal prepozno.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – izjava o premoženjskem stanju – opozorilo o posledicah
Sodišče prve stopnje je tožnico pravilno pozvalo na predložitev pisne izjave o njenem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov, tožnica pa je bila tudi ustrezno opozorjena na posledice, in sicer da bo sodišče njen predlog za taksno oprostitev zavrnilo, če izjave o svojem premoženju v določenem roku ne bo predložila.
Izpodbijana sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Očitano ravnanje tožnika (prodajalca), da je sedemkrat z uporabo gesla poslovodje neupravičeno vstopal v aplikacijo „prodaja kurilnega olja“, ob tem posegel v naročilo in način prvega plačila spremenil iz gotovine v položnico ter s tem povzročil svojemu delodajalcu škodo, lahko predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075922
ZPP člen 108, 180, 180/1. ZZK-1 člen 19.
ugotovitev obstoja služnostne pravice – vznemirjanje stvarne služnosti – opis poteka služnostne poti – določen zahtevek – zavrženje tožbe
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Ta zahteva izhaja iz izrecne določbe 19. člena ZZK-1, da je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Le tako je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNE TAKSE
VSL0075940
ZD člen 132, 141, 224. ZTLR člen 37, 37/3. SPZ člen 92, 92/3. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZST-1 člen 19, 34a, 34a/1.
dediščinska tožba – lastninska tožba – tožbeni zahtevek – zastaranje terjatve za izročitev dediščine – vrednost spornega predmeta – varstvo lastninske pravice – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Izročitev nepremičnine v neposredno posest je tisto, kar tožniki z dediščinsko tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka o obstoju dedne (lastninske) pravice lahko uveljavljajo. Zahtevek za varstvo lastninske pravice in izročitev stvari v neposredno posest pa ne zastara.
Zastaralni roki po 141. čl. ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva predmete, ki jih ima posestnik v posesti kot svojo dediščino.
Ob tehtanju kršitev cestnoprometnih predpisov in načina vožnje obeh udeležencev, ki oba nista bila dovolj pozorna na dogajanje na cestišču, je primerna odgovornost obeh udeležencev prometne nesreče do polovice.
Toženec je uveljavljal ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ in je na njem trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja tožeče stranke pri pridobitvi in vnovčenju predmeta leasinga.
odgovornost banke za obveznosti podružnice – pogodba o bančnem depozitu – obveznost banke za izplačilo deviz na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ
Tožnik je bil deponent toženke. Depozitno pogodbo je imel sklenjeno z LB OB Sarajevo, ki se je leta 1989 registrirala kot podružnica (filiala) tožene stranke, ki pa ni pravna oseba, pri čemer imajo v podružnici vložene devizne enake pravne učinke, kot da bi bile vložene v samo toženko oziroma na njenem sedežu v Ljubljani.
vštevanje daril v dedni delež – obnova postopka – dovoljenost predloga za obnovo
Ker tožnici v predmetnem postopku navajata, da sta vedeli za darilno pogodbo, dodajata pa, da z določilom 12. člena darilne pogodbe, in sicer da se podarjeno premoženje tožencu všteva v dedni delež, nista bili seznanjeni, nista izkazali, da vštetja darila v dedni delež ne bi mogli zahtevati že v zapuščinskem postopku. Dejstvo, da za določilo 12. člena darilne pogodbe nista vedeli, ne vpliva na njuno pravico zahtevati vštetja daril v zapuščinskem postopku. V skladu z 58. členom ZD ima namreč takšno pravico vsak dedič, in sicer neodvisno od tega, ali je bila ta možnost dogovorjena med zapustnikom in obdarjencem.