OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077252
OZ člen 82, 83. ZKZ člen 29, 30, 31.
razlaga pogodbe - skupen namen strank – (ne)jasna določila - zakupna pogodba - zakup kmetijskih zemljišč za določen čas
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil skupen namen pravdnih strank sklenitev pogodbe za določen čas, brez možnosti podaljšanja. Ne gre za nejasno določbo in ni podlage za uporabo 83. člena OZ.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o začetku postopka – upravičeni predlagatelj postopka – udeleženec postopka – obvestilo o obstoju izbrisnega razloga – poslovni naslov
Predlagatelj je le oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0077233
ZIZ člen 57, 239, 270. ZMZPP člen 19, 20.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - subjektivni pogoj - razpolaganje s premoženjem - vprašanje uporabe tujega prava - lex electa - vročanje odgovora na ugovor - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V postopku zavarovanja terjatve je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku, ne pa tudi odgovora na ugovor dolžniku. Načelo kontradiktorosti bi bilo zato lahko kršeno le, če bi sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na trditev ali dokaz upnika iz odgovora na ugovor, ne da bi dalo prej dalo možnost dolžniku, da se o tem izjavi.
Časovno sovpadanje zapadlosti posojila in neodplačnega razpolaganja toženca s svojim premoženjem prej kaže na onemogočanje uveljavljanja tožnikove terjatve, kot na naključje. Neprepričljiva in zlasti prepozna je pritožbena trditev, da so aktivnosti za sklenitev darilne pogodbe potekale že dalj časa pred sklenitvijo posojilne pogodbe, v prid verjetnemu obstoju nevarnosti pa govori tudi dejstvo, da je toženec s premoženjem neodplačno razpolagal v korist ožjih družinskih članov, si pri tem izposloval v svojo korist še prepoved odtujitve in obremenitve ter brezplačno dosmrtno uživanje.
Stranki sta navedli, da je pogodba sestavljena na podlagi 1050. člena in nadalje Civilnega zakonika, kar pa še ne pomeni, da sta s tem izbrali albansko pravo. Lahko sta namreč sprejeli le določeno normo nekega pravnega reda, saj mora biti navezna pogodba (lex electa) izrecna.
Pisna izjava upnika se vroča priporočeno po pošti, vendar se zanjo ne uporabljajo pravila pravdnega postopka o vročitvi sodnih pisanj, temveč relevantne določbe ZPSto-2, saj gre za vročitev pred začetkom postopka (predprocesna vročitev).
Ni potrebno, da bi bila vročitev pisne izjave upnika vedno dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem velikemu delu upnikov odvzeli pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke in pričakujejo, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, predvsem neplačila denarne obveznosti.
Pravilo o vračanju nepopolne vloge v dopolnitev v smislu 108. člena ZPP se v pritožbenem postopku ne uporablja, če je bila pravdna stranka v pravnem pouku o pritožbi ustrezno opozorjena na posledice pomanjkljive vloge (odsotnost podpisa pritožbe).
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – predpostavke – preprečitev uporabe sile – zloraba procesnih pravic
Ravnanje tožene stranke lahko utemeljuje verjetnost obstoja uveljavljane terjatve na vrnitev menic zaradi njihove zlorabe (prvi pogoj za izdajo začasne odredbe), ne predstavlja pa istočasno uporabo sile, ki naj bi se s predlagano začasno odredbo v bodoče preprečila in ki je drugi pogoj, ki mora biti s prvim kumulativno izpolnjen za izdajo začasne odredbe. Preventivna funkcija začasne odredbe, ki je v preprečitvi uporabe sile, na kateri tožniki temeljijo drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, je v preprečitvi posledice ravnanja nasprotne stranke, ki je z drugimi pravnimi sredstvi ni mogoče doseči. Iz opisanih obrambnih ravnanj tožečih strank zoper zatrjevano toženčevo zlorabo procesnih pravic pa nedvoumno izhaja, da preprečitev posledic takega ravnanja tožniki lahko dosežejo že z vložitvijo ugovora zoper izdani izvršilni sklep.
procesne obresti - zamudne obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od posameznih zneskov kapitaliziranih zamudnih obresti prisodilo nadaljnje zamudne obresti že za obdobje pred vložitvijo predloga za izvršbo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077407
URS člen 2, 2/2, 15, 15/3, 22, 23, 35. ZIZ člen 43. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/4, 286b.
umik predloga za izvršbo – procesna sposobnost upnika – pravica do zasebnosti - tajno snemanje pogovora – pravica do izvedbe dokaza – nedovoljen dokaz – izvedeniško mnenje – postavitev novega izvedenca
Po 35. členu Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti, je zagotovljeno varstvo pred (tajnim) snemanjem pogovorov brez dovoljenja vseh oseb, ki v pogovoru sodelujejo. Če je pogovor posnet brez vednosti prizadete osebe, je s tem poseženo v izključno pravico osebe, da sama razpolaga s svojo besedo oziroma glasom. To pa pomeni, da dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, ni dopustno izvesti.
Tožnik je uveljavljal denarni zahtevek, za identifikacijo le-tega pa je poleg tožbenega predloga potrebna tudi dejanska tožbena podlaga. Tožnik mora v tožbi navesti dejstva, ki po njegovem mnenju tožbeni zahtevek utemeljujejo, nova dejstva pa lahko navaja še na prvem naroku za glavno obravnavno, po opravljenem prvem naroku pa le ob izpolnjenih zakonskih pogojih.
zahteva za izločitev predsednika senata – izločitev sodnika
ZPP v 70. členu določa izločitvene razloge. V 2. odstavku 72. člena ZPP določa, da izločitev lahko zahteva stranka, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če pa obravnave ni bilo, pa do izdaje odločbe. Tožnica je pravočasno zahtevala izločitev predsednika senata, zato bi moralo sodišča prve stopnje o tej izločitvi odločiti.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – vračanje daril
Bistvena za odločitev v obravnavanem primeru je tako presoja, od kdaj je trajala zunajzakonska skupnost pravdnih strank, ali dejansko že od leta 1992, kot si je prizadeval dokazati toženec, ali kasneje od leta 1995, kot je zatrjevala tožnica. Zunajzakonska skupnost, kot to pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, ima namreč za moškega in žensko enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (prvi odstavek 12. člena ZZZDR). Premoženje, ki ga zakonca (v obravnavanem primeru zunajzakonska partnerja) pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze (zunajzakonske skupnosti), je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Zunajzakonska skupnost mora navzven kazati lastnosti in okoliščine, ki dokazujejo skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in soodvisnost, seveda s predpostavko notranjega čustvenega razmerja. Temeljiti mora na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. in 14. člen ZZZDR). Glede na postavljeni tožbeni zahtevek toženca je bilo dokazno breme o vprašanju obstoja zunajzakonske skupnosti v času nakupa stanovanja na tožencu.
Resda je važen čas pravnoposlovne pridobitve določenega premoženja, saj je s tem podana podlaga za opredelitev premoženja kot dela skupnega premoženja ali kot posebno premoženje, vendar v obravnavanem primeru ne gre prezreti dejstva, da je bilo stanovanje odplačevano v obrokih, zatorej se postavlja vprašanje ali ni bil morebiti vsaj del odplačan že v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, seveda po predhodni ugotovitvi, kdo je dal denar za obroke in za končno poplačilo.
Zoper sodno poravnavo je mogoče vložiti izredno pravno sredstvo, in sicer tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Revizijo pa je mogoče vložiti samo zoper pravnomočno sodbo, ne pa tudi zoper sodno poravnavo.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovira za odpust obveznosti – vložitev tožbe – preizkusno obdobje – skupno premoženje – stečajna masa
Vložitev tožbe ne more predstavljati dejanskega stanja ovire iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP, saj z vložitvijo tožbe stečajna dolžnica ni prevzela obveznosti, ki bi bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem.
Pri določitvi preizkusnega obdobja ne gre za kazen in za ugotavljanje krivde. Ugotavlja se namreč razloge za insolventnost in pri tem tudi odgovornost stečajnega dolžnika, ki je širši pojem kot krivda.
Skupnega in posebnega premoženja tudi v primeru, da bi bil pravdni postopek v zvezi s skupnim premoženjem končan po poteku preizkusnega obdobja, ni mogoče upoštevati kot premoženja, ki bi ga stečajna dolžnica pridobila po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti in zato ne bi spadalo več v stečajno maso.
pravica do kontradiktornega postopka – pravica do predlaganja in izvedbe dokazov – konkretiziran dokazni predlog
O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
Zaslišanje toženca je bilo predlagano, ne da bi tožena stranka sploh navedla, katero konkretno dejstvo želi dokazati z njegovim zaslišanjem.
Tudi tožencu je treba priznati pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti spornega predmeta, če se s tem postavi vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravice do revizije, kot je že navedeno. O ugotovljeni vrednosti spornega predmeta v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP mora sodišče takoj odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev
Če se sodna taksa plača prek ponudnika plačilnih storitev, se šteje, da je taksa plačana v roku iz plačilnega naloga, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka.
spor majhne vrednosti – posledice neprihoda na narok – fikcija odpovedi zahtevku – zahteva za razpis naroka
Določba 454. čl. ZPP ne predstavlja prekomernega posega v tožnikovo pravico iz 1. odst. 23. čl. Ustave. Oporo za takšno stališče pravzaprav nudijo abstraktni argumenti odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-161/10, s katero je to razveljavilo določbo 1. odst. 282. čl. ZPP. To je določba, ki je v rednem postopku predvidevala enako sankcijo (sodbo na podlagi odpovedi) za primer, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo.
Sankcija iz 3. odst. 454. čl. ZPP ima izrazit preventivni pomen, ki naj zagotovi, da stranka z zahtevo za razpis naroka za glavno obravnavo misli resno, kar nujno implicira tudi to, da se naroka nazadnje udeleži. Tak poseg v pravico stranke do sodnega varstva je sorazmeren z ustavno dopustnim ciljem (zagotavljanje procesne discipline strank zaradi praktične uveljavitve težnje k pospešitvi ekonomičnosti in koncentracije postopka).
ZFPPIPP člen 399, 400, 400/4, 400/5, 407, 408, 409.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – določitev preizkusnega obdobja – dolžnikove osebne okoliščine – razlogi za insolventnost – kaznivo dejanje
Pri določitvi preizkusnega obdobja se upoštevajo samo dolžnikove osebne okoliščine. Zato je za določitev preizkusnega obdobja povsem nepomembno, kakšno preizkusno obdobje je bilo določeno osebi, ki je bila obsojena za ista kazniva dejanja, pri katerih je bil udeležen in obsojen tudi stečajni dolžnik.
ZBPP člen 11, 11/2. ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1.
pravdni stroški – stranska intervencija
Glede povračila pravdnih stroškov stranski intervenient deli posledice (ne)uspeha v pravdnem postopku tiste stranke, kateri se je pridružil, kar je splošno načelo določb ZPP o povračilu stroškov.
ZPP člen 180, 180/3, 485. OZ člen 104, 104/1, 111, 111/2.
krajevna pristojnost - neupravičena obogatitev – prenehanje pogodbe po zakonu – razveza pogodbe – neizpolnitev v roku - vezanost sodišča na zatrjevano pravno podlago
Tožena stranka obveznosti ni izpolnila v roku in na način, kot je bilo dogovorjeno. V takem primeru je potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 104. člena OZ, po katerem je sankcija v primeru, ko dolžnik ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki predstavlja bistveno sestavino pogodbe, prenehanje pogodbe po samem zakonu, nasprotna stranka pa je upravičena do kondikcijskega zahtevka na vrnitev tistega, kar je izpolnila na podlagi pogodbe. Za prenehanje pogodbe zato ni potrebno nobeno posebno dejanje stranke, ki je upravičena do izpolnitve. Namesto nje pogodbo razvezuje sama zakonska določba.
Ker je sodišče avtonomno pri izbiri ustreznih materialnopravnih določb, pravdni stranki ni treba vselej razkriti prav vseh pravnih naziranj, ki jih sodišče nato zapiše v razlogih svoje odločitve, razen če bi bila na ta način razkrita v sodbi "presenetljiva" pravna podlaga, do česar pa v obravnavanem primeru ni prišlo, saj iz dejstvenega substrata tožbe evidentno izhaja, da je tožeča stranka zahtevala vračilo zneska, za katerega je bila tožena stranka neupravičeno obogatena, sama pa prikrajšana. Glede na to bi morala tožena stranka sama odgovoriti na iz zatrjevanih dejstev izhajajočo pravno podlago in samoiniciativno pripraviti ustrezne obrambne ugovore.