predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - delovno razmerje za nedoločen čas - konkludentna izjava volje - poslovodni delavec - prenehanje potrebe po delu delavca
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je v okoliščinah konkretnega primera mogoče šteti, da je bilo z delavcem konkludentno sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas za delovno mesto po prejšnji pogodbi o zaposlitvi in ali sta s tem zaključkom sodišči druge in prve stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo; ali je sodišče vezano na pravilno poimenovanje odpovednega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ali se lahko šteje, da je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, če je poslovodni delavec razrešen z mandata, delodajalec pa mu ne more zagotoviti drugega dela.
nezakonitost odpovedi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - upokojitev - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji za odmero - odpravnina
ZMEPIZ-1 v določbi 83. člena ne predstavlja ovire za priznanje delovnega razmerja v sodnem sporu tudi v primeru, če se je delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki je bilo kasneje ugotovljeno za nezakonito, upokojil. ZMEPIZ-1 v določbi 80. člena ne onemogoča spremembe zavarovalne podlage tudi v primeru, ko je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, temveč jo celo predvideva. ZMEPIZ-1 tudi sicer ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki obsega zbirke podatkov, potrebne za izvajanje tega zavarovanja, zbrane v različnih evidencah, torej ima omejen doseg in vpliv na priznanje statusa delavca, ki se v sodnem sporu ugotavlja ob upoštevanju vsebine razmerja. Pri tem je pomembno, da zakonska ureditev na delovno pravnem področju nikjer ne določa, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče priznati tudi po upokojitvi, prav tako pa tega ne onemogoča ureditev pokojninskega področja, saj le ta (v primeru, če do tega naknadno pride) daje tudi možnosti kasnejših posegov v dokončne in pravnomočne odločitve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o odmeri starostne (predčasne) pokojnine v primerih naknadno priznanega delovnega razmerja.
Sodišče v primeru odločanja o sodni razvezi ni izključno vezano na datum upokojitve delavca, je pa delavčeva upokojitev ob sicer nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko eno od pomembnih dejstev oziroma je celo eno od najbolj odločilnih dejstev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Sodišče v okoliščinah konkretnih primerov še vedno presoja in mora presojati, ali sodno razveže pogodbo o zaposlitvi z datumom upokojitve ali pa enkrat kasneje, najkasneje do odločitve sodišča prve stopnje.
Instituta odpravnine po 109. členu prejšnjega ZDR in odškodnine po 118. členu prejšnjega ZDR v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča razlikujeta, kar pa sodišču ne preprečuje, da višine odškodnine (sedaj denarnega povračila) tudi ne primerja z odpravnino, ki bi delavcu pripadala po zakonu. Poudariti pa je treba, da je ta primerjava lahko le okvirna, saj se kriterij za odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti iz 108. člena ZDR-1 razlikuje od kriterijev za določitev višine denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
Revizijsko sodišče se strinja z razlogi revizije toženke, da bodoča ocenjena škoda ne more biti upošteven kriterij za višino denarnega povračila, zlasti pa je odmera po tem kriteriju tudi nejasna in ta kriterij temelji na navrženem (le s strani tožnice zatrjevanem), vendar nepreverjenem podatku.
predlog za dopustitev revizije - predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje predloga
Ker zakoniti zastopnik, ki je vložil predlog za dopustitev revizije, temu predlogu ni priložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče predlog na podlagi 367.č člena ZPP zavrglo.
stečajni postopek - delniška družba (d. d.) - neobstoj ločitvene pravice - sklenitev posojilne pogodbe - kapitalsko nadomestno posojilo - slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika
Smisel ureditve instituta kapitalskega nadomestnega posojila je v tem, da se prepreči odlašanje s postopki zaradi insolventnosti na račun upnikov družbe. Ko je enkrat podana insolventnost družbe, so organi družbe tako ali tako zavezani k določenim ukrepom v skladu z določili ZFPPIPP, prav tako interesi upnikov v tem trenutku prevladajo nad interesi družbenikov družbe. Pred stanjem insolventnosti družbe pa so družbeniki tisti, ki so gospodarji njene pravne usode in so zaradi možnosti seznanjenosti z razmerami v družbi v boljšem položaju kot njeni upniki. Ta privilegiran položaj lahko prav s kapitalskim nadomestnim posojilom neupravičeno izrabijo na račun upnikov, ki jih je zakonodajalec zato z ureditvijo v ZGD-1 v okoliščinah gospodarske krize družbe posebej zaščitil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00036723
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - prostovoljno premoženjsko zavarovanje - zavarovalno kritje - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - delovno vozilo - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - poškodba s traktorskim priključkom
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali dodatna klavzula KL 2505 (P-PR 13, D-Škode iz dejavnosti) zajema vse škode, ki nastanejo v zvezi z dejavnostjo traktorja, ali so s to klavzulo krite tudi škode, ki nastanejo v zvezi s tem, ko traktor obratuje le kot delovni stroj oziroma ko služi le kot pogonski vir za hidravlični cepilnik, ki je priključen na (delujoči, a mirujoči) traktor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00025525
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZIZ člen 10.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - nedovoljena revizija - sklep o zavrnitvi ugovora - načelo enakosti pred zakonom - novela ZIZ-L - protiustavnost - presoja ustavnosti - jezikovna razlaga zakona - namen zakonodajalca - analogija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Kljub temu, da je zakonodajalec razširil možnosti za dopustitev revizije tudi na nekatere postopke, kjer dotlej ni bila uveljavljena, to še vedno ne pomeni, da je revizija vselej dovoljena. ZIZ v 10. členu jasno določa, da je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe v izvršilnem postopku, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.
Upnik in dolžnik, čeprav se nahajata v istem (izvršilnem) postopku, vsebinsko nista v enakem položaju, zato je lahko temu prilagojen tudi (različen) obseg njunega (izrednega) pravnega varstva. Tako je, ker predlagatelj drugega ne ponudi, neutemeljen tudi njegov osrednji očitek, da je že ugotovitev o različnost njunega dostopa do revizijskega sodišča zadostna opora za zaključek o protiustavnosti.
izločitev višjega sodnika - izločitev sodnika Vrhovnega sodišča - izvršilni postopek - meritorna sodna odločba - posebna pritožba - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrženje zahteve za izločitev
Dolžnik ni poimenoval vseh višjih sodnikov, katerih izločitev je smiselno zahteval. V svojih vlogah je res poimenoval tudi druge sodnike, a ti v zadevi ne postopajo. Pravilen je tudi zaključek glede nepopolne zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, saj dolžnik ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, s katerimi bi njeno izločitev utemeljil. To pa v vsakem primeru enako velja tudi za poimenovane sodnike, saj le tehnično navajanje imen, ki naj se izločijo, ne zadošča. O pritožbenih razlogih je mogoče tudi sicer bolj ugibati, saj so težko (raz)berljivi in med seboj nepovezani ter brez jasnih pojasnil. S takimi razlogi dolžnik ne ponudi nobenih resnih, oprijemljivih okoliščin, ki bi lahko vzbudile upravičen dvom v sprejeto odločitev in nepristranskost razpravljajoče sodnice oziroma sodnikov.
Sedmi odstavek 72. člena ZPP sicer določa, da zoper sklep o zavrženju nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, a ga je treba sistemsko razumeti v pomenu 363. člena ZPP. Ker v zakonu ni določeno, da pritožbe v tem primeru ni, hkrati pa v izvršilnem postopku ni izdana posebna, meritorna končna odločba, je treba dolžniku omogočiti posebno pritožbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - zakonska zveza - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - izvršilni postopek
Če bi v izvršilnem postopku, v katerem kot dolžnik nastopa sodničin mož, odločali sodniki istega sodišča, bi opisana povezanost med zakoncema ne glede na to, da gre sicer za sodnico s pravdnega oddelka, nedvomno lahko vzbudila upravičen dvom v sodno nepristranskost tega sodišča.
dopuščena revizija - ugotovitvena tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - pravni interes za tožbo - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - delitev solastnine - nepravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem postopku podan pravni interes za ugotovitveno tožbo in ali je izpodbijani sklep zakonit.
ZEKom člen 7, 164. ZEKom-1 člen 9, 238. OZ člen 39, 39/2. ZUreP člen 192-208, 211. SPZ člen 211, 213, 226, 271. ZGO člen 213. OZ člen 86.
dopuščena revizija - služnost v javno korist - stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti - negativna služnost - prepoved gradnje - ničnost - gospodarska javna služba - bazna postaja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna ustanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture.
krajevna pristojnost - odgovornost pravne osebe za prekršek - spor o krajevni pristojnosti - navezne okoliščine - sedež pravne osebe - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija
Pri odločanju o krajevni pristojnosti sodišča navezna okoliščina kraja storitve prekrška neposrednega storilca (forum delicti dommissi) pretehta nad krajem sedeža pravne osebe.
ZPP člen 12, 12/1, 12/4, 12/5. ZS člen 114, 114-27. ZS-H člen 24, 24/1.
krajevna pristojnost - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - določitev krajevno pristojnega sodišča - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - neznano bivališče - neznani dediči - kraj, kjer leži nepremičnina
V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotnega udeleženca, glede katerega se predlaga postopek razglasitve za mrtvega. Prav tako niso znani nobeni podatki o njegovi smrti in njegovih dedičih, je pa nasprotni udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik spornih nepremičnin katastrske občine št. 2715 Cetore, ki spada v občino Izola. Vrhovno sodišč je zato za odločanje v tej zadevi določilo krajevno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Piranu.
dovoljenost pritožbe - volitve v Evropski parlament - varstvo volilne pravice - pristojnost Vrhovnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča
Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, za katere ga pooblašča zakon. Poleg tega pa je Vrhovno sodišče lahko volilni sodnik samo v tistih fazah volilnih opravil, kjer tako določa zakon, in sicer v fazi potrditve kandidatur, v kasnejših fazah po končanih volitvah pa je volilni sodnik Ustavno sodišče. Ne v ZVPEP ne v Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ), namreč pristojnost Vrhovnega sodišča za presojo zakonitosti rezultata volitev ni določena.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZST-1 člen 36, 36/1.
dopuščena revizija - taksa za tožbo - vrnitev sodne takse - višina sodne takse - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se tožnici ne vrne ob vložitvi tožbe plačano sodno takso za tožbo v ustavnopravno že ugotovljeni bistveno previsoki višini, in ali ima tožnica (ne glede na svoje dejansko plačilo previsoke in neustavne sodne takse) pravico zahtevati, da sodišče to sodno takso odmeri z odločbo.
kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kolektivno kaznivo dejanje - izvršitvena ravnanja v času veljavnosti dveh kazenskih zakonikov - dokončano kaznivo dejanje
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev gre za eno - kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Kljub temu, da posamezna ravnanja obsojenca izpolnjujejo zakonske znake po prvem odstavku 196. člena KZ-1 (neplačilo regresa za leto 2009 in odpravnin), gre pri njih samo za kvantitativno povečanje (znotraj) istega neprava in so življenjsko gledano vsa obsojenčeva ravnanja del enotne kriminalne dejavnosti, zato predstavljajo eno kaznivo dejanje. V takih primerih se celotno storilčevo ravnanje opredeli po strožji obliki kaznivega dejanja, v konkretnem primeru po drugem odstavku 196. člena KZ-1. Ker gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, ki se je začelo izvrševati v času veljavnosti KZ, nadaljevalo pa v času veljavnosti KZ-1, je treba dejanje pravno opredeliti po KZ-1, čeprav novi zakon za storilca ni milejši, ker na novo inkriminira izvršitveno ravnanje neplačevanja prispevkov.
Konkretni očitek se kaže v neupravičenih ponavljajočih in zaporednih opustitvah zakonskih dolžnosti obsojenca, da oškodovanima delavcema izplača celotno plačo. Z neizplačilom celotne plače je bilo poseženo v temeljno pravico delavcev, da na podlagi opravljenega dela dobita vse, kar jima po zakonu pripada, torej tudi plačilo celotne plače. Za obstoj kaznivega dejanja je potrebno, da nastopi posledica v obliki prikrajšanja delavčeve pravice, ko delavec sploh ne dobi ene od temeljnih pravic ali pa se mu ta pravica sicer prizna, vendar v omejenem obsegu. Obsojenčevo delno izplačilo posamezne plače, ob dodatnem zakonskem pogoju zaporedja treh neizplačanih plač, zato ne vpliva na obstoj kaznivega dejanja in uveljavitev njegove kazenskopravne odgovornosti. Inkriminacija po drugem odstavku 196. člena KZ-1 je jezikovno in pomensko jasna, z njo pa se dodatno varuje položaj delavca kot šibkejše stranke delovnega razmerja in njegova upravičenja na podlagi opravljenega dela, torej tudi pravice do celotne plače.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 64, 76.
dopuščena revizija - pisna oporoka pred pričama - navzočnost prič - vsebina oporoke - zahtevek za ugotovitev ničnosti - utemeljenost zahtevka - ničnost in izpodbojnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zapustnik pisne oporoke pred pričama (po 64. členu ZD) ne podpiše v njuni navzočnosti in je to razvidno že iz vsebine oporoke, zahtevek za ugotovitev ničnosti utemeljen.
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 158, 296, 296/1, 296/2.
določen opis kaznivega dejanja - nasilništvo - spravljanje v podrejen položaj - sestavljeno kaznivo dejanje - grožnja - razžalitev - lahka telesna poškodba
V opisu dejanja so opisani vsi abstraktni kazenskopravni pojmi iz zakonskega opisa kaznivega dejanja nasilništva, tudi spravljanje v podrejen položaj; opisano nasilje, udarci, brce, omejitev svobode gibanja in ogrožanje varnosti predstavljajo ravnanja, zaradi katerih je bila oškodovanka v popolnoma podrejenem (brezizhodnem) položaju, in je postala objekt izvajanja nasilja. Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje, zato so v njem konzumirani zakonski znaki kaznivih dejanj grožnje po 135. členu ali razžalitve po 158. členu KZ-1, v primeru inkriminacije po drugem odstavku 296. člena KZ-1 pa tudi lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskega znaka - podrejenost drugemu - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sklepanje o dokazanosti
Iz opisa življenjskega primera izhaja, da je bil obdolženec kot odrasel, štiridesetletni moški in zunajzakonski partner njene sestre med njenimi obiski petnajstletni oškodovanki nadrejen, kar zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja.