BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00026139
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - skrbnost kreditodajalca - zavarovanje obveznosti - konflikt interesov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi se morali toženci, če je bilo podano nasprotje interesov, kljub sklepu nadzornega sveta banke po 167. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) izločiti iz odločanja in poskrbeti, da bi o kreditu odločale osebe, ki niso obremenjene s konfliktom interesov,
- ali okoliščina, da posamezen član organa upravljanja ni sodeloval pri sprejetju domnevno škodljive poslovne odločitve, tega odvezuje odgovornosti za morebitno škodo, nastalo kot posledica takšne odločitve,
- ali okoliščina, da je član uprave odločal o sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju do banke, sama po sebi pomeni kršitev dolžnosti lojalnosti in s tem protipravno ravnanje,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbami 66. in 167. člena ZBan-1, ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb,
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je odločilo o obstoju in višini odškodnine, čeprav je bilo to vprašanje med pravdnimi strankami sporno in sodišče druge stopnje na obravnavi glede tega vprašanja ni izvajalo dokazov.
pravočasnost revizije - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pravna podlaga za odločitev
V konkretnem primeru ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, kar izhaja tako iz njenega naslova kot tudi iz značilnega izreka s besedno zvezo, da je zahtevek tožeče stranke "po temelju utemeljen". Sodišče druge stopnje pa je tako sodbo, torej vmesno sodbo in ne končne sodbe s pomanjkljivim izrekom, kot zmotno navaja revidentka, potrdilo.
Revidentka sicer utemeljeno opozarja, da računske operacije ne spadajo v izreke sodb (v konkretnem primeru navedena razlika med dvema cenama v citiranem izreku vmesne sodbe sodišča prve stopnje v 1. točki te obrazložitve). Vendar pa bodo sodišča nižjih stopenj v nadaljnjem postopku odločanja o višini zahtevka morala upoštevati, da dejstva, četudi so vsebovana v izreku, ne postanejo pravnomočna. Pravnomočnost se namreč nanaša le na izrek sodbe o tožbenem zahtevku oziroma o obstoju terjatve, uveljavljene z ugovorom zaradi pobota (prvi in tretji odstavek 319. člena ZPP). Na navedeno računsko operacijo v izreku prvostopenjske sodbe sodišča nižjih stopenj v nadaljnjem postopku tako niso vezana.
Obe stranki tega postopka sta bili v odškodninski pravdi skupaj toženi, kar pomeni, da je bila toženka o postopku obveščena in je prišlo do intervencijskega učinka. Zato toženka v kasnejši pravdi tožnici ne more očitati slabega vodenja postopka, saj je imela v odškodninski pravdi skladno s prvim odstavkom 201. člena ZPP tudi sama možnost vložiti pravno sredstvo, ki bi v dejanjih, ki niso v nasprotju s strankinimi, učinkovale tudi zanjo (četrti odstavek 201. člena ZPP).
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66.
podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo opravljenih del - zadržanje varščine - odprava napak - pristop k dolgu - neposlovna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - uzance
OZ v 631. členu določa, da se sodelavci za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Sodišče je pravilno presodilo, da je imela naročnica pravico zadržati določen znesek, kot sorazmerni del cene za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi del. Tako zadržanih sredstev ni mogoče subsumirati pod zakonsko dikcijo vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku (izvajalcu). Zato, da bi podizvajalka s svojim zahtevkom eventualno lahko uspela, bi morala trditi, da je terjatev izvajalca do naročnice za plačilo zadržanih sredstev, na dan, ko je podizvajalka od naročnice zahtevala neposredno plačilo, obstajala in je dospela. To dejansko pomeni, da bi bile na ta dan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene, zaradi česar zavarovanje v obliki zadržanih sredstev ne bi bilo več potrebno.
Dopuščeni reviziji mora biti priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). V obravnavani zadevi je tožena stranka reviziji priložila sklep o dopustitvi revizije z dne 13. 11. 2018 s prilogami, med katerimi pa ni predloga za dopustitev revizije. Taka revizija je nepopolna.
V postopku z revizijo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP). Vrhovno sodišče je zato nepopolno revizijo zavrglo (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 373. člena ZPP).
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 429, 429/1, 429/2. ZGD-1 člen 545, 547, 548.
pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika v prevzem dolga - pravna podlaga pogodbe - prezadolženost prevzemnika dolga - ničnost - pristop k dolgu - dejanski koncern - zavarovanje terjatve - vračilo menic
Posledica dejstva, da dolg prevzame prevzemnik, ki je ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolžen, je urejena v določbi drugega odstavka 429. člena OZ. Če upnik v takem primeru ni vedel in ni bil dolžan vedeti za prevzemnikovo prezadolženost, prejšnji dolžnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu. To pomeni, da podlaga pogodbe o prevzemu dolga za primer, da je prevzemnik prezadolžen, ni prepovedana.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00025466
ZIZ člen 138, 138/1.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - sklep o izvršbi - obseg izvršbe - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - plačilna kartica - prenehanje terjatve - pobot - dopuščena revizija
Nobenega dvoma ni, da do izvršitve plačilne transakcije pride s trenutkom odobritve plačila preko POS terminala in da je plačilo odobreno v korist prejemnika plačila. To logično pomeni, da z odobritvijo plačila prejemnik plačila, opravljenega preko POS terminala, postane ne le imetnik terjatve do banke, lastnice POS terminala, za plačilo zneska odobrenega plačila, ampak postane v smislu določb ZIZ o Izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet imetnik denarnih sredstev v višini zneska odobrenega plačila. Na to ne more vplivati dejstvo, da so se od trenutka odobritve plačil preko POS terminala do nakazila na TRR prejemnika plačila njegova denarna sredstva vodila na "tehničnem" računu pri banki. Ker stranke prejemnika plačila niso plačevale banki, pač pa prejemniku plačila, je šlo tudi v primeru sredstev, vodenih na "tehničnem" računu, za denarna sredstva prejemnika plačila in ne za denarna sredstva banke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026128
OZ člen 333, 648. ZPP člen 380, 380/1.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok - posledice odstopa od pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pozitivni pogodbeni interes - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku - dopuščena revizija
Pogodbeno določilo drugega odstavka 16. člena Pogodbe daje strankama možnost, da vsaka od njiju pogodbo brez razloga kadarkoli odpove z odpovednim rokom, to možnost pa je toženka tudi izkoristila. Taka odpoved pogodbe ima enake posledice kot odpoved časovno neomejenega pogodbenega razmerja po določbi 333. člena OZ. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok. Stranki sta s tem prosti svojih obveznosti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026665
ZIZ člen 20a, 26. ZPSPP člen 26, 28.
izvršljivost notarskega zapisa - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - kondikcijski zahtevek - nastanek obveznosti - izvršba za izpraznitev poslovnih prostorov - dopuščena revizija
V primeru, ko sta stranki v notarskem zapisu pogodbe šele uredili pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uveljavljanje odstopnega upravičenja, sama terjatev, ki vsebuje kondikcijski zahtevek, še ne izhaja iz notarskega zapisa pogodbe. Upnik se je pri utemeljitvi predloga za izvršbo skliceval na neizpolnitev obveznosti dolžnika zaradi nepredložitve nove bančne garancije po unovčenju bančne garancije, ki je bila izročena ob podpisu pogodbe. Že iz teh navedb izhaja, da terjatev, ki jo je uveljavljal upnik, še ni obstajala ob sklenitvi Pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00028415
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 70.
uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - povrnitev premoženjske škode - skrbnost ravnanja uprave - skrbnost kreditodajalca - bančni kredit - konflikt interesov - izločitev - vmesna sodba - dopuščena revizija
Član uprave odgovarja družbi za škodo tudi v zvezi s sklepi uprave, o katerih je zaradi preprečevanja konflikta interesov s soglasjem nadzornega sveta družbe namesto člana odločal njegov pooblaščenec kot nadomestni član. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak učinek, kot bi jih opravil pooblastitelj sam.
V primeru, ko je z internimi akti predvideno, da zaradi visoke izpostavljenosti banke do komitenta o odobritvi kreditov odloča uprava banke, odločanje ne more biti zgolj avtomatizem v smislu sledenja predlogom skrbnikov komitentov za odobritev kreditov oziroma podaljšanje, kot tudi ne v smislu sledenja odločitvam komisije za naložbe komercialnega bančništva v zvezi s temi predlogi. Odločitev uprave terja samostojno in skrbno presojo, ali je glede na podane okoliščine odobritev kredita oziroma njegovo podaljšanje ustrezna odločitev ali ne, ter ali je dano zavarovanje še vedno ustrezno ali ne.
V primeru, ko sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (nesklenitev prodajne pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ. V takšnem primeru zadostuje, da upnik zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - razlogi za razveljavitev - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Sodišče druge stopnje je odločitev o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje obrazložilo skopo (češ, "da je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera" - ki jih ni konkretiziralo - "samo ne more dopolniti postopka") in navedlo 355. člen ZPP. Šele iz naslednje točke obrazložitve izhaja, da naj ne bi bil ugotovljen le podatek o številu dni tedenskega počitka, do katerih naj bi bil tožnik upravičen, in da ni bila še opravljena preveritev pravilnosti izračuna odškodnine v zvezi s pravilnostjo dnevnih oziroma urnih postavk. To pa nikakor nista okoliščini, ki ju pritožbeno sodišče ne bi moglo ugotoviti, oziroma presoja, ki jo ne bi moglo narediti samo, in na kar pritožba tudi pravilno opozarja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - redna odpoved iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev - kriteriji - diskriminatoren kriterij - bistvene kršitve določb postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali sta kriterija polivalentnosti oziroma delovne usposobljenosti in delovne uspešnosti diskriminatorna do vsakega od tožnikov, ker so le-ti delavci invalidi,
- ali je s spremembo sodbe sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka,
- ali obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje ustreza standardu obrazložitve sodne odločbe in je s tem podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali bi moralo sodišče druge stopnje pri odločitvi o nadomestilu plače tožnikom upoštevati denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ki so ga tožniki prejemali?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki od 1. 1. 2013 obračunati plačo in od te plače odvesti davke in prispevke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00026829
ZKP člen 17, 17/2, 234, 234/1, 241, 241/1, 241/3.. KZ-1 člen 299, 300.
dokazovanje - dokazna vrednost priče - izpovedba priče - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - predmet kazenskopravnega varstva
Glede na podatke kazenskega spisa gre v obravnavanem primeru za dokazni položaj, pri kateri si nasproti stojita beseda proti besedi.
Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti (300. člen KZ-1) se od kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem odstavku 299. člena KZ-1 loči po tem, da pri kaznivem dejanju po 300. členu KZ-1 napad ni usmerjen na preprečitev uradnega dejanja oziroma na prisilitev k uradnemu dejanju, temveč gre le za napad, ki je namenjen ogrozitvi uradne osebe oziroma njenega pomočnika.
ZP-1 člen 42, 42/4, 50, 50/1, 136, 136/1-10, 156, 156-3.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja - uradne poizvedbe
Prekrškovni organ je poizvedbo opravil izven organa oziroma pri tretji osebi, zato je treba šteti, da je bila poizvedba opravljena (najprej) z dnem odprave obvestila, torej dne 25. 9. 2018.
ZDDPO-2 člen 16, 32, 32/1. Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij člen 6, 7. ZUS-1 člen 47, 47/1. BATIDO člen 9, 9/2, 26.
dvojno obdavčenje - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - transferne cene - povezane osebe - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - prekinitev sodnega postopka - predhodno vprašanje v upravnem sporu - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - uporaba mednarodne pogodbe - ugoditev reviziji
Ker je cilj postopka skupnega dogovarjanja na podlagi KIDO ter Arbitražne konvencije razrešitev pravnega vprašanja, ki nedvomno vpliva na vprašanje obdavčenja v posamezni zadevi, o kateri se odloča v upravnem sporu, to dogovarjanje pa je prepuščeno pristojnim organom ter postopkom skladno z določili navedenih ratificiranih mednarodnih pogodb, gre po presoji Vrhovnega sodišča za predhodno vprašanje v smislu prvega dostavka 47. člena ZUS-1. Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje, v skladu z eno od možnih razlag določb mednarodnih pogodb, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred pristojnim organom.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 9, 9/2, 25. Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij člen 6. ZUS-1 člen 47.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davčni inšpekcijski nadzor - dvojno obdavčenje - postopek skupnega dogovora - predhodno vprašanje v upravnem sporu - prekinitev sodnega postopka - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - ugoditev reviziji
Ker je cilj postopka skupnega dogovarjanja na podlagi Sporazuma ter Arbitražne konvencije razrešitev pravnega vprašanja, ki nedvomno vpliva na vprašanje obdavčenja v posamezni zadevi, o kateri se odloča v upravnem sporu, to dogovarjanje pa je prepuščeno pristojnim organom ter postopkom skladno z določili navedenih ratificiranih mednarodnih pogodb, gre po presoji Vrhovnega sodišča za predhodno vprašanje v smislu prvega dostavka 47. člena ZUS-1.
Prekinitev postopka zaradi odločitve o navedenem predhodnem vprašanju pa je glede na zahtevo po spoštovanju mednarodnih pogodb po presoji Vrhovnega sodišča obvezna (obligatorna). Iz navedene zahteve namreč izhaja, da mora država podpisnica storiti vse, kar je mogoče, da se določbe mednarodnih pogodb izvajajo učinkovito in v skladu z njihovim namenom. Tako dolžnost pa mora sprejeti v okviru reševanja upravnega spora tudi sodišče, saj je uresničevanje navedenih mednarodnih pogodb, ki je v primeru predhodne pravnomočne odločitve sodišča v upravnem sporu v Republiki Sloveniji omejeno zgolj na možnost odprave dvojnega obdavčenja s strani druge države podpisnice, neučinkovito. Sodišče mora torej sodni postopek do rešitve navedenega predhodnega vprašanja vselej prekiniti.
ZArbit člen 42, 42/2. OZ člen 247, 247/1, 252, 253, 253/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/1, 5/2.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - javni red - arbitražna klavzula - pravo Kraljevine Nizozemske - kaznovalni učinek - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - denarna kazen - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - kogentna določba - obrazloženost odločbe
Po presoji pritožbenega sodišča ni moč zaključiti, da bi bila nasprotna udeleženka oropana možnosti predstavitve svoje obrambe v arbitražnem postopku, in z razumno stopnjo verjetnosti zaključiti, da je bil izid postopka drugačen zgolj zaradi trditev v spornem dokumentu, ki je bil v postopku predložen le tri dni pred ustno obravnavo. Okrnjenost pravice do izjave ni dosegla praga, ki bi terjal zavrnitev priznanja tuje arbitražne odločbe, ker bi bila nasprotni udeleženki odvzeta možnost obrambe oziroma predstavitve primera pred arbitražo.
Med strankama gre za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo. Z arbitražno odločbo izrečene denarne kazni so do določene mere primerljive s slovenskimi instituti. Okoliščina, da slovenski pravni red povsem primerljive ureditve ne pozna, pa ne posega v javni red Republike Slovenije in zato ne nasprotuje priznanju tuje arbitražne odločbe.
Pogodbeni stranki sta kazen v pogodbi dogovorili za primer posamezne kršitve, kar je posledica njune pogodbeno izražene volje. Skupni seštevek naložene pogodbene kazni pa je rezultat presoje arbitražnega senata oziroma ugotovljenega dejanskega stanja. Naložena pogodbena kazen ni dosegla zneska, ki bi bil prima facie nerazumen in bi terjal zavrnitev priznanja iz razloga nasprotovanja javnemu redu.
Meja zadostne oziroma ustrezne obrazložitve je ob preizkusu tuje arbitražne odločbe postavljena drugače kot za slovenske sodne odločbe. Odločitev mora dosegati minimalni standard obrazloženosti, kar pomeni, da razlogi odločbe ne smejo biti sami s sabo v nasprotju in da mora biti iz njih jasno vidna dejanska podlaga odločitve.