denarne obveznosti - načelo monetarnega nominalizma - vzajemno zavarovanje - sklad za vzajemno pomoč
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je treba razmerje med strankama presojati po določbah pravil sklada, katerega ustanovni član je bil tudi tožnik. Že iz 1. člena pravil izhaja, da je namen tega sklada tudi združevanje sredstev v sklad z namenom, da člani zase in svojce zagotovijo med drugim tudi gmotno podporo za primer invalidnosti, starosti in smrti, v okviru teh pravil in po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Ena temeljnih ekonomskih značilnosti organiziranja vsakega sklada po tem principu je, da se pravice članov določijo vnaprej in so odvisne od zbranih prispevkov (v danem primeru to določa 5. člen pravil). Natančneje so te pravice določene v pravilih sklada (pogoji za priznanje skladove pokojnine in odmera, členi 26 do 36 pogojev). Gre torej za specifičen način organiziranja zavarovanja, in zato govorimo o vzajemnem in ne o premijskem zavarovanju. Tako prispevki kot pokojnine so denarne terjatve in zato zanje velja načelo denarnega nominalizma (394. člen ZOR).
tožba na ugotovitev ničnosti in neveljavnosti sodbe - odgovornost države za napačno sodbo
Trditev, da gre za falsifikat pomeni, da se listini, ki naj bi to bila, ne priznava njena avtentičnost. Izpodbijana sodna odločba ima torej po tej trditvi le videz sodne odločbe. Če bi to bilo res, bi tožnika njeno ničnost pod določenimi pogoji (eden od teh je tudi pravnomočna sodba o tem, da gre za ponaredek) res lahko uveljavljala. Vendar v tem primeru ne bi bila pasivno legitimirana država, temveč tisti, ki bi uveljavljal kakšno pravico na njeni podlagi.
Stranka v upravnem postopku je oseba, ki se na njeno zahtevo uvede postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima namesto svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.
Če vrnitev premoženja ni verjetno izkazana, ker lastnine na nepremičninah tuji državljani ne morejo pridobiti, ni osnove za izdajo začasne odredbe s prepovedjo razpolaganja in lastninskega preoblikovanja podjetij.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur.l. SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88 - temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (zakon o cenah - Ur.l. RS, št. 1/91-I - zakon o tržni inšpekciji - Ur.l. SRS, št. 27/74) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Posebna davčna olajšava se prizna davčnemu zavezancu, če vzdržuje družinske člane, med katere pa ni mogoče šteti izvenzakonskega partnerja, ker ta v 9. členu zakona o dohodnini ni naveden med vzdrževanimi družinskimi člani.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena ZSDU (temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (ZC, ZTI) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
Organ tržne inšpekcije svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena ZSDU (temu sedaj delno ustreza 94. člen zakona o upravi - Ur.l. RS, št. 67/94), če v materialnem zakonu (zakon o cenah, ZTI) nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.
V določbah ZDen ni podlage za vrnitev premoženja, podržavljenega zaradi prisilne izterjave vojnega dobička v smislu zakona o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega v dobi sovražnikove okupacije.
V upravnem sporu, katerega predmet so stroški postopka upravne izvršbe, stranka ugovorov, ki se nanašajo na komasacijski postopek, ne pa na odločbo, ki jo v upravnem sporu izpodbija, ne more uspešno uveljavljati.
Sama sprožitev upravnega spora v zvezi z odločbo o dohodnini ne pomeni avtomatične odložitve izvršbe, glede na določbo 1. odstavka 17. člena ZUS, da tožba v upravnem sporu praviloma ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. Po 2. in 3. odstavku tega člena o zahtevi tožeče stranke v upravnem sporu za odložitev izvršitve upravnega akta do dokončne sodne odločbe ne odloča sodišče, ampak organ, katerega akt se izvršuje s tem, da je zahtevi za odložitev treba priložiti dokaz, da je tožba vložena.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka s strani prizadete stranke
Stranka ima pravico zahtevati vročitev odločbe, ki je bila izdana v upravnem postopku, v katerem ni bila udeležena, sklicujoč se na pravico do obnove postopka po 9. točki 1. odstavka 249. člena ZUP v zvezi z določbo 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP, organ, ki o obnovi odloča, pa mora ugotoviti, ali stranka izkazuje pravni interes za vročitev odločbe - lokacijskega dovoljenja.
odgovornost za drugega - odgovornost staršev - otrok, ki je dopolnil sedem let
Pri ugotavljanju krivde staršev prvega toženca je treba upoštevati, da je tožniku nastala škoda zaradi toženčeve vožnje z avtomobilom.
Kot je ugotovilo prvo sodišče, je bil prvi toženec že večkrat v družbi s tožnikom in nikoli ni bilo nobenih nepravilnosti. V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi se prvi toženec kdaj preje vozil z avtomobilom. Sam je izpovedal, da vse dotlej avtomobila sploh ni vozil. Tudi po tožnikovih izjavah toženec njegovega avtomobila preje ni vozil. Vse navedene okoliščine pa kažejo, da toženčevi starši niso imeli podlage za sklepanje, da bo njun sin zaradi zabave ob tožnikovem rojstnem dnevu v okoliščinah, ki bi narekovale potrebno vzgojo v določeni smeri, s katero bi bilo mogoče preprečiti tožnikovo škodo. Ob siceršnji dokazani pravilni vzgoji šteje revizijsko sodišče, da sta I.B. in M.B. dokazala, da je tožniku nastala škoda brez njune krivde in zato po 4. odst. 165. čl. ZOR zanjo ne odgovarjata.
ZPP (1977) člen 20, 20/2, 453, 453/1. ZIP člen 69, 70, 70/2, 14.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek
ZIP nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. Zato je treba po 14.čl. uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. V 2.odst. 20.čl. in v 1.odst. 453.čl. ZPP je določeno, do kdaj se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Smiselna uporaba teh določb privede do zaključka, da se po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ne sme več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - najemna pogodba za določen čas - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - pridobitev
Pomanjkanje pisne odločbe še ne dokazuje neobstoja stanovanjske pogodbe po določilih ZSR, če je pogodba bila realizirana z vselitvijo, uporabo in plačevanjem stanarine. Zahtevek na izselitev iz stanovanja po uveljavitvi SZ je zato utemeljen le ob pogoju iz dol. 54. čl. SZ (priskrbitev drugega primernega stanovanja).
Kadar so toženci po materialnem pravu v takšni skupnosti, da so lahko le enotna pravdna stranka, združitev pravd proti tem tožencem ne pomeni združitve zahtevkov in subjektivne spremembe na pasivni strani (192/2 in 313. čl. ZPP).
Vpis v zemljiško knjigo pri dokazovanju lastninske pravice na nepremičnini ni merodajen v absolutnem smislu tako, da bi bila izključena možnost dokazovanja nasprotnega.
Zaradi pomote pri katastrskem preštevilčenju tožnik ni mogel kupljeno nepremičnino pridobiti v last v večjem obsegu, kot so jo uživali njegovi pravni predniki. Do spornih prostorov ni upravičen, ker ni dokazal, da jih ima v lasti, niti da ima do njih drugačno upravičenje po stvarnem ali stanovanjskem pravu.