ZVO-1 člen 20. ZUP člen 6, 6/1. Uredba o odpadkih člen 10, 10/1, 36, 36/1, 38, 76.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - ravnanje z odpadki - dolgotrajnost upravnega postopka - načelo zakonitosti
Res je sicer, da bi zaradi dolgotrajnosti upravnega postopka in večkrat odpravljene odločitve upravnega organa lahko prišlo do poslabšanja pravnega položaja tožnice zaradi veljavnosti novih predpisov, ki zaostrujejo pogoje za izdajo obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja. Ne glede na to pa to poslabšanje pravnega položaja ne more biti razlog, da bi morala toženka odločati na podlagi neveljavnih predpisov in s tem poseči v načelo zakonitosti, ki je eno od temeljnih načel upravnega postopka.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 290, 290/1, 290/2. ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izdaja sklepa po zakonskem roku - izvršljivost inšpekcijske odločbe
Tožnik mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se sodišče v tem upravnem sporu ni bilo dolžno opredeliti do navedb, ki jih je navajal v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Sklep o dovolitvi izvršbe zaradi dejstva, da ni bil izdan v roku iz drugega odstavka 290. člena ZUP, ni nezakonit.
ZGO-1 člen 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 26.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dokončana gradnja - enostavni objekt
Inšpekcijski ukrepi po določbi 152. člena ZGO-1 niso različni glede na to, ali se nelegalna gradnja še izvaja ali pa je objekt že zgrajen. Poleg tega odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu.
Dovoljenost gradnje brez gradbenega dovoljenja je treba presojati po predpisih, veljavnih v času gradnje oz. po prehodnih določbah kasneje sprejetega predpisa.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja dvojnega kozolca - gradnja na kmetijskem zemljišču
Glede na to, da se določba o dopustnosti gradnje dvojnih kozolcev na najboljših kmetijskih in varovanih gozdnih zemljiščih nahaja med določbami o posegih v obstoječe objekte in o nadomestnih gradnjah, je po mnenju sodišča določbo, da je gradnja dvojnih kozolcev dovoljena le v območju kmetije, treba razumeti tako, da je gradnja dvojnih kozolcev dovoljena v območju, na katerem se nahajajo tudi drugi objekti kmetijskega gospodarstva in ne kjerkoli oz. na kateremkoli zemljišču, ki je last lastnika kmetijskega gospodarstva.
Gradbeno dovoljenje z dne 23. 4. 2007 je bilo v obnovljenem postopku pravnomočno razveljavljeno, zato se pravne posledice, ki so nastale iz njega, to je zgraditev objekta, ne odpravijo, kar pomeni, da do odstranitve objekta ne pride, ne bo pa moglo biti razveljavljeno gradbeno dovoljenje podlaga za nastanek kakšnih nadaljnjih pravnih posledic.
ZUS-1 člen 24, 24/1, 24/3, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - prepozna tožba - vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok - bolezen
Okoliščine o nenadnosti in nepredvidljivosti tožnikove bolezni in o takšni naravi bolezni, da kadarkoli po vročitvi izpodbijane odločbe ne bi bil zmožen sestaviti in vložiti tožbe oz. za to pooblastiti pooblaščenca, niso izkazane niti s stopnjo verjetnosti. Le v takšnih primerih pa je zamuda roka za vložitev tožbe opravičljiva.
ZGO-1 člen 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - napihljiv šotor
Objekt ni enostaven, če ni izpolnjen katerikoli izmed pogojev. To pomeni, da morajo biti vsi objekti, ki so v predpisu določeni kot enostavni, skladni tudi z določbami prostorskega akta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - obnova pravdnega postopka
V zadevi ni sporno, da je tožnik 12. 12. 2012 vložil prošnjo za BPP v zvezi z obnovo postopka, končanega s sodbo in sklepom I P 4038/2005 z dne 11. 10. 2007. Prav tako ni sporna ugotovitev, da je tožnik v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodna odločba, tožbeni zahtevek v delu umaknil, in da je sodišče v preostalem delu tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja. Glede na navedeno se sodišče strinja s stališčem organa za BPP, da odobritev BPP tožniku v obravnavanem primeru ne bi bila razumna, saj iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi šlo za navajanje dejstev, na podlagi katerih bi tožnik lahko utemeljeval obnovo postopka.
subvencioniranje bivanja študentov - rok za vložitev vloge - način oddaje vloge - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - upravni postopek
Prvostopenjski organ je tožničino vlogo štel za prepozno, ker ni bila oddana tudi elektronsko. Tožnica je namreč pravilno podpisano prijavo na javni razpis pisarni za študentske domove poslala le priporočeno po pošti. Vendar njene vloge ni mogoče šteti kot prepozne in je kot take zavreči. Način oddaje vloge je določil zakonodajalec z določili ZUP, zato z javnim razpisom tega ni mogoče razveljaviti oziroma spremeniti. S tem, ko je bila vloga tožnice zavržena, so bila napačno uporabljena določila ZUP.
Tožena stranka je ugotovila, da razlogov za zapustitev izvorne države ni mogoče povezati s tožnikovo raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini niti z razlogi resne škode in da zgolj z opravljanjem svojega poklica ni mogoče reči, da je tožnik izražal takšno mnenje, ki bi nasprotovalo politiki in metodam subjektov, ki naj bi ga preganjali. Tožnik je imel težave, pri čemer pa ne izhaja, da bi bil na kakršenkoli način preganjan zaradi razlogov, določenih v Ženevski konvenciji, saj je imel težave izključno zaradi tega, ker je brez vednosti nadrejenih in vnaprejšnjega soglasja podelil ženski z otroki stanovanje.
Tožnik v tožbi ne izpostavlja nobene posebne osebne okoliščine, ki bi ga v primeru vrnitve postavila v slabši položaj od splošne civilne populacije, ki je podvržena tveganjem varnostne situacije v Afganistanu.
Tožena stranka je uporabila zadostno število različnih virov informacij o stanju v izvorni državi. Glede varne poti od Kabula do Jaghurija se je oprla na vir Republike Avstrije, oddelek za imigracijo in državljanstvo, ki mu svetovalec za begunce ne odreka verodostojnosti, točnosti, ažurnosti ali relevantnosti, pa tudi sodišče nima podlage za njegovo zavrnitev ali priznavanje njegove manjše teže.
Tožnik bi lahko bil upravičen do podaljšanja subsidiarne zaščite na podlagi 3. alineje 28. člena ZMZ zaradi stanja splošnega nasilja v Afganistanu, če bi predložil nek(e) dokaz(e), da ga grožnje posamično zadevajo zaradi elementov, ki so značilni za njegov položaj. Vendar pa takšnega dokaza tožnik ni predložil, zato tudi z vidika 3. alineje 28. člena ZMZ niso podani razlogi za podaljšanje subsidiarne zaščite.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - ukrep prepovedi vstopa v državo - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja - nepravilna uporaba materialnega prava
Pri ukrepu prepovedi vstopa v državo je bistveno, da tujec ni upošteval predpisov, ki urejajo vstop in prebivanje tujcev v Sloveniji. Tožena stranka bi morala upoštevati, v kakšnih okoliščinah in iz katerih razlogov je bil tožniku zavrnjen vstop v državo dne 31. 3. 2012, da bi na tej podlagi ugotavljala domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije. Tožena stranka pa je v dokazni oceni upoštevala samo dejstvo, ki je navedeno na formularju o zavrnitvi vstopa na meji, da je iz razgovora razvidno, da gre tujec delati na črno in da ne poseduje nič denarja. Tožnik pa je na razgovoru na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Sarajevu pojasnil, da je v času zavrnitve imel dovoljenje za prebivanje v Sloveniji iz razloga zaposlitve ali dela, veljavno od 7. 10. 2010 do 18. 8. 2012 in da je imel bivališče prijavljeno skladno z zakonom.
Domneva, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu, v ZTuj-2 ni urejena na način, da bi zgolj pravnomočna odločba o katerem koli prekršku avtomatično zadostovala za obstoj domneve, ampak je treba glede na konkretne okoliščine vsakega primera ugotavljati, ali okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek, pomenijo izpolnitev omenjenega zakonskega dejanskega stanu.
upravni spor - pravni interes za tožbo - ukrep nastanitve v Centru za tujce - prenehanje ukrepa - zavrženje tožbe
Kot izhaja iz dopisa, ki ga je sodišče prejelo dne 6. 2. 2013, tožnica ni več nastanjena v Centru za tujce. To pomeni, da ukrep nastanitve ne traja več, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožnice ne bi v ničemer izboljšala. Tožnica tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
začasna odredba - objava zaključnega poročila na spletu - javni interes - javnost podatkov - nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev po ZIntPK - nepopravljiva škoda
Tožeča stranka mora že pri predlogu za izdajo začasne odredbe dovolj konkretno in določno navesti ter verjetno izkazati, da so kumulativno izpolnjeni vsi formalni in materialni pogoji, potrebni za izdajo začasne odredbe v skladu z določili 2. in 3. odstavka 32. člena ZUS-1.
V okviru odločanja o začasni odredbi, sodišče ugotavlja, da gre v primeru ustavnih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS za procesne pravice in da tudi če bi šlo za poseg v te pravice, ta poseg ne traja več, saj je bil izpodbijani akt že izdan. Gre za ustavne pravice procesnega značaja, torej je kršitev teh pravic lahko storjena v samem postopku.
Glede zatrjevanega posega v osebnostne pravice ima tožnik drugo sodno varstvo pred rednim sodiščem splošne pristojnosti, ki mu na njegovo zahtevo nudi v tej zvezi tudi začasno sodno varstvo z izdajo začasne odredbe, seveda v kolikor jo tožnik zahteva.
Tožnik je zavezanec za prijavo svojega premoženjskega stanja. Javnost podatkov o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev določa prvi odstavek 46. člena ZIntPK. Komisija za preprečevanje korupcije je dolžna na svoji spletni strani objavljati podatke o dohodkih in premoženju zavezancev. Zato tožnikovo zatrjevanje nastanka težko popravljive škode ni izkazano, celo nasprotno, izdaja predlagane začasne odredbe, to je odstranitev Zaključnega poročila iz spletne strani KPK, bi bila v nasprotju z javnim interesom, enako stališče pa je sodišče zavzelo že predhodno pri odločanju o istovrstni zahtevi v (nepravnomočnem) sklepu opr. št. IV U 24/2013 z dne 4. 2. 2013.
dovoljenje za začasno prebivanje - načelo varstva pravic strank - pritožba - vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka je na podlagi pritožbe, vložene po elektronski pošti, zvedela, da pritožbe tožnica ni mogla vložiti pravočasno zaradi bolezni, ker je to napisala v pritožbi z dne 8. 1. 2013. V tej zvezi je omenila tudi aretacijo s strani policije. O bolezni tožnice je bila sicer tožena stranka obveščena že od vložitve vloge z dne 15. 10. 2012. Zato bi tožena stranka morala smiselno šteti, da je tožnica podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi VIII. poglavja ZUP. Namesto tega je tožena stranka pritožbo tožnice zavrgla, zaradi česar je kršila 2. odstavek 7. člena ZUP v zvezi z VIII. Poglavjem ZUP.
Tožena stranka bi morala v postopku odločiti o zahtevku, ki ga je podala tožena stranka, torej o prošnji za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje, pa ni. Namesto tega je pozivala stranko, da se izjasni, ali prosi za prvo dovoljenje za začasno prebivanje ali za podaljšanje dovoljenja iz drugih utemeljenih razlogov. Ti postopki niso v tolikšni meri enostavno urejeni, da bi tujka, katere materni jezik ni slovenski, in ki ima zdravstvene težave, lahko brez težav in potrebne vsebinske pomoči v smislu dosledne uporabe vseh štirih odstavkov 7. člena ZUP s strani uradne osebe, vedela sama od sebe, kakšne so razlike med vsaj tremi omenjenimi postopki in kateri postopki so zanjo ugodnejši.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi
Pogoj za to, da se v postopku odmere dohodnine od dobička iz kapitala ugotavlja drugačna vrednost nepremičnine ob pridobitvi od tiste, ki jo (tudi) s cenitvenimi poročili zatrjuje davčni zavezanec, je ugotovitev, da ponujena vrednost kapitala ob pridobitvi ne ustreza primerljivi tržni ceni kapitala v času pridobitve.
Zgolj pavšalno sklicevanje na Zakon o izgnanskih in preseljenskih odškodninah ter Finančno izravnalno pogodbo, na podlagi katerih bi lahko že pokojni denacionalizacijski upravičenec oziroma njegovi dediči uveljavljali premoženjsko škodo, ne zadostuje za preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe.
V primeru, če bo tožena stranka ugotovila, da so imeli upravičenec oziroma njegovi pravni nasledniki možnost zahtevati premoženjsko škodo od Republike Avstrije, bo morala pri ponovni presoji upoštevati še sam namen ZDen, ki je določen v 2. členu tega zakona, in ki določa vrnitev podržavljenega premoženja v naravi ali odškodnini, ki je ekvivalent za odvzeto premoženje.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika
Tožena stranka je napačno uporabila določbo enajstega odstavka 30. člena ZBPP. Ta določba se lahko uporabi le v primeru, ko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev in ko tudi novo postavljeni odvetnik vloži zahtevo za svojo razrešitev, ker ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. V konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo. Zahtevo za razrešitev je vložil tožnik, zato bi tožena stranka morala njegovo zahtevo za razrešitev obravnavati po devetem odstavku 30. člena ZBPP.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - davčni dolg izbrisne družbe - aktivni družbenik
V obravnavani zadevi je sporen tožnikov položaj aktivnega družbenika v izbrisani družbi in s tem njegov položaj dolžnika za davčni dolg te družbe. Pri tem ni sporna ugotovitev, da je bil tožnik po podatkih sodnega registra ob izbrisu družbe na podlagi določb ZFPPod njen ustanovitelj in družbenik v pomembnem deležu (30%), kot tudi direktor in s tem zastopnik družbe. Iz spisov kot nesporno sledi tudi, da ob zatrjevanem tožnikovem izstopu iz družbe in odstopu z mesta direktorja družbe niso bile spoštovane določbe družbene pogodbe ter da posledično listinsko ni izkazan ne tožnikov izstop iz družbe in tudi ne odstop z mesta direktorja družbe. Zato je davčni organ pravilno upošteval, da je imel tožnik v času izbrisa družbe položaj aktivnega družbenika.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - investitor gradnje - dokazni postopek
Vse okoliščine in dejstva, na katerih temelji obrazložitev prvostopenjskega inšpekcijskega upravnega organa, dokazujejo, da ni mogoče z gotovostjo kot investitorja spornega inženirskega mostu, šteti tožeče stranke. Utemeljen je tako tožbeni ugovor, da prvostopni inšpekcijski organ v odločbi ne razloži, na podlagi česa zaključuje, da je investitor izgradnje mostu prav tožeča stranka.
Predložena zamudna sodba temelji na povsem drugih procesnih predpostavkah in na njeni podlagi ni mogoča vsebinska presoja o tem, kdo je dejansko investitor sporne gradnje. To pomeni, da takšnega dokaznega sredstva v inšpekcijskem postopku ni mogoče uporabiti.