Po 1. odstavku 104. člena ZPP vlagajo stranke vloge v slovenskem jeziku oziroma v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, po 2. odstavku 104. člena ZPP pa se vloga v tujem jeziku (kar je šteti tudi vlogo, h kateri je priložena zasebna listina v tujem jeziku) šteje za nerazumljivo vlogo in mora sodišče z njo ravnati v skladu s 108. členom ZPP in od tožene stranke zahtevati, da vlogo v določenem roku popravi oziroma dopolni (s prevodom).
Sodna praksa stoji na stališču, da tarifna številka 2 ZST ne predvideva taksne obveznosti za sklep o ugovoru, ki je bil vložen zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oz. da določbe o taksni obveznosti za sklep o ugovoru zoper druge sklepe o izvršbi ni mogoče uporabiti tudi za postopke, ki se vodijo na podlagi verodostojne listine.
Pri razlagi kavze in nagiba prihaja pritožba do enakih zaključkov kot sodišče prve stopnje, saj izrecno pove, da je kavza pravnega posla podana takrat, ko se npr. darovalec odloči darovati svoje premoženje, nagib pa je v tem primeru, da se z obdarjencem dobro razume, to pa je povedano enako, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, da gre pri nagibu za subjektivno prepričanje, kar pa ni kavza pogodbe.
Za obstoj oderuštva morata biti kumulativno izpolnjena subjektivni element (obstoj stiske ali težkega gmotnega stanja drugega, neizkušenost, lahkomiselnost in odvisnost ene stranke in namen druge stranke tako stanje izkoristiti) in objektivni element (nesorazmerje dajatev).
pravica do časti in dobrega imena - razžalitev - odškodnina za duševne bolečine
Pravica do časti in dobrega imena kot osebnostna pravica je zavarovana tudi z odškodninsko sankcijo.
Kritika mora biti objektivna in ne sme biti žaljiva. Pravica do svobodnega izražanja namreč ni absolutna, marveč je omejena, med drugim tudi zaradi pravice drugih (15. čl. Ustave RS), oz. zaradi zavarovanja ugleda in pravic drugih (2. odst. 10. čl. Evropske konvencije).
ZOR člen 156, 156/1, 156/2, 177, 156, 156/1, 156/2, 177. ZVO člen 17, 17. ZPP člen 190, 337, 190, 337.
alotmajska pogodba - ponudba - rok za veljavnost ponudbe - sklenitev pogodbe
Tožena stranka z dopisom z dne 6.5.1998 ni zgolj pisno potrdila ponudbe oz. naročila, ampak je iz vsebine njenega odgovora razvidno, da je predlagala spremembo. Glede na to bi se vsakem primeru štelo, da je tožena stranka ponudbo navedene agencije zavrnila in sama dala drugo ponudbo (41. čl. ZOR).
Zatrjevanje tožeče stranke, da je tožba sklepčna že zato, ker je sodišče prve stopnje ni vrnilo v popravo oz. ker ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, je neutemeljeno. Če tožba ni sklepčna, to je, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, se tožba ne vrača v popravo, saj je taka tožba sposobna za obravnavanje. Gre le za to, da je tožbeni zahtevek neutemeljen in da tožbeni zahtevek po taki tožbi sodišče zavrne, kar je storilo tudi v predmetnem primeru. Tudi samo dejstvo, da ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, ne pomeni, da ne bi moglo zavrniti tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe tudi v kasnejši fazi postopka.
Izpodbijana zamudna sodba je bila toženi stranki vročena 9.1.2004. Rok 15 dni za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo, določen v 333. čl. ZPP, je potekel 24.1.2004, tožena stranka pa je pritožbo vložila šele 26.6.2004, torej znatno po preteku v zakonu določenega pritožbenega roka.
ZOR člen 451, 451. ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1.
zamudna sodba - pristop k dolgu
Kolikor tožena stranka zatrjuje, da naj bi izjava glede dolga S. d.o.o. bila podpisana le s strani tožeče stranke, ne pa tudi s strani druge tožene stranke, pritožbeno sodišče le pripominja, da je tožeča stranka tožbi priložila ne le izjavo, na katero se sklicuje druga tožena stranka v pritožbi, ki s strani druge tožene stranke res ni podpisana, ampak tudi pogodbo o pristopu k dolgu, ki jo je podpisala tudi druga tožena stranka.
V ugovoru mora namreč dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, dejstva pa morajo biti taka, da bi sodišče v primeru, če bi se ta dejstva izkazala za resnična, tožbeni zahtevek zavrnilo. V ugovoru dolžnik le pavšalno navaja, da ni bilo pravne podlage za izdajo računa in da ta račun ni bil nikoli poslan na njegov naslov, ter izraža mnenje, da bi moral upnik predložiti pogodbo, s katero utemeljuje, da je obveznost dejansko nastala, ne zanika pa sicer nastanek same obveznosti.
ZOR člen 156, 156/1, 156/2, 177, 156, 156/1, 156/2, 177. ZVO člen 17, 17. ZPP člen 190, 337, 190, 337.
pasivna legitimacija - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - uporaba predpisov ob začetku pravde - pritožbena novota - odstranitev škode nevarnosti - oprostitev odgovornosti
Zahtevek tožeče stranke je utemeljen na podlagi 1. odst. (in 2. odst.) 156. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (po katerem lahko vsak zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, pri čemer sodišče odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njegovega posestnika, če ta sam tega ne stori).
Sodišče na poravnavo, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama pred pravdo, ni bilo vezano. Iz poravnave, ki jo je tožnik vložil v dokazne namene, pa ne izhaja, da bi stranki sklenili pogodbo po členu 1089 ZOR o odškodninski odgovornosti tožnikovega delodajalca za škodni dogodek, v katerem se je tožnik poškodoval.