nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - uporaba angleškega prava - izključitev odgovornosti zavarovalnice - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca
Po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati navedb tožene stranke le glede tega, kako je svoje navedbe pravno opredelila ampak kaj dejansko pomenijo, saj sodišče na pravno kvalifikacijo strank ni vezano. Potrebno je navedbe tožene stranke obravnavati kot ugovore dejstev, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ne glede na to, kako jih je sama pravno opredelila. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da naj bi bile te navedbe podane prepozno.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - razlogi za ugovor
Sodišče prve stopnje pa ima prav, ko ugotavlja, da zgolj pavšalnih trditev dolžnika, da naj bi dosegel dogovor z upnikom, v katerem naj bi mu ta odložil izpolnitev obveznosti, ob jasnem in izvršljivem notarskem zapisu z dne 10.2.2003, po katerem pa so spremembe pogodbe možne le v pisni obliki z aneksi, ne predstavljajo upoštevnega dokazno podprtega zatrjevanja pravnopomembnih dejstev.
Edini in izključni namen vodenja stečajnega postopka je v tem, da se doseže poplačilo upniških terjatev, po pravilih določenih v ZPPSL, ne pa tudi, da se ugotovi morebitno odgovornost poslovodstva stečajnega dolžnika po 19. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij oz. odškodninska odgovornost ustanoviteljev stečajnega dolžnika po 20. čl. ZFPPod.
razlaga pogodbe - mandatna pogodba - plačilo za trud - odstopno upravičenje – uspešna sanacija podjetja
Zmotno razumevanje določil Pogodbe je imelo za posledico tudi zmotno pravno kvalifikacijo pogodbe. Če namreč tožeča stranka ni prevzela obveznosti, da bo toženo stranko uspešno sanirala, ni prevzela rizika za takšen uspeh.
Pojem uspešne sanacije je ob odsotnosti kakršnekoli razlage s strani pravdnih strank po prepričanju pritožbenega sodišča namreč treba razumeti vsaj kot takšno finančno stanje podjetja, pri katerem ni podan stečajni razlog. Ob tem je pojem dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti iz 1. odstavka 2. člena ZPPSL treba razlagati v povezavi z 2. odstavkom 12. člena ZFPPod, ki upravi nalaga vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če ni mogoče zagotoviti likvidnosti v roku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti.
Kadar več dolžnikov vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in je enemu izmed njih že pred njegovo vložitvijo ugovorni rok potekel, vprašanje pravočasnosti njegovega ugovora ni le procesno vprašanje, temveč tudi vprašanje materialnega prava. To pomeni, da mora sodišče prve stopnje pred zavrženjem prepoznega ugovora enega izmed dolžnikov vedno presojati, ali morebiti dolžniki niso sosporniki in za kakšno vrsto sosporništva gre. V kolikor so namreč dolžniki enotni sosporniki, potem v skladu s 196. členom ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, veljajo za enotno pravdno stranko, tako da se, če posamezen izmed njih zamudi kakšno pravdno dejanje, tudi nanj razteza učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki (tak sospornik torej ne trpi posledic zamude roka), kar pa za navadne sospornike ne velja.
ZIZ člen 38, 38c, 46, 46/1, 52, 83. SPZ člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
nepravilnost dela izvršitelja - pravni interes za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti - stroški izvršitelja - neutemeljeno povzročeni stroški - osnova za odmero stroškov - predmet rubeža - posest
Po 1. odst. 46. čl. ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Ker v konkretnem primeru zakonske določbe, ki bi izključevala opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper družbenika ni, je pritožba upnika tudi v tem delu neutemeljena.
OZ člen 335, 335/1, 355, 355/1-1, 355/2, 335, 335/1, 355, 355/1-1, 355/2.
zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaranja
Po določbi 1. tč. 1. odst. 355. čl. OZ terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, zastarajo v enem letu. Vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo določbo 2. odst. tega člena, da začne zastaranje teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
ZST člen tarifna številka 12, 24, 24/1, tarifna številka 12, 24, 24/1. ZNP člen 126, 126.
delitev stvari v solastnini - stroški postopka - potrebni stroški - izvedenec
Pravilno je sodišče upoštevalo specialno določbo tarifne številke 12 Zakona o sodnih taksah, po kateri se za predlog, da se opravi delitev stvari ali skupnega premoženja, plača taksa po vrednosti stvari in premoženja, ki se deli. Sodišče ob vložitvi predloga še ni moglo vedeti, koliko znaša prava vrednost stvari, in je pravilno na podlagi določbe 1. odst. 24. člena ZST ob upoštevanju tarifne številke 12 ZST določilo vrednost premoženja, ki se deli tako, da je upoštevalo mnenje v postopku sodelujočega izvedenca.Gre namreč za specifičen postopek in je sodišče lahko dejansko vrednost ugotovilo šele z izvedencem.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - oprostitev
Subjektivnega elementa obtožencu očitanega kaznivega dejanja, bodisi zavestne ali pa nezavestne malomarnosti, po oceni pritožbenega sodišča obtožencu ni mogoče očitati, še posebej upoštevaje tiste izvedenčeve ugotovitve, da ob danih parametrih ne obdolženec, niti oškodovanec nista imela kakršnekoli možnosti, da bi lahko nezgodo preprečila in da sta nevarno situacijo na cesti povzročila oba, pri čemer pa je potrebno ponovno poudariti, da velja to glede obt. D. R. le objektivno gledano, nikakor pa mu ni mogoče očitati, da je pri svoji vožnji ravnal s kakršnokoli krivdno obliko.
Po pritožnikovem naziranju naj bi bila zatrjevana kršitev v tem, da je iz krivdoreka videti, da je obtoženec svojo mater M. P. hudo telesno poškodoval tako, da je le-ta utrpela zlome teles 12. prsnega in 1. ledvenega vretenca ter premik med 4. in 5. ledvenim vretencem ter okvaro ligamentarnega aparata, zaradi česar je njeno zdravje za vselej v manjši meri okvarjeno, medtem ko v razlogih grajane sodbe sodišče ugotavlja tudi, da je oškodovanka utrpela številne udarnine obraza in čela, zlom nosnega pretina s premikom v desno stran, udarnine v predelu korena nosu, udarnine desnega kolena, udarnine desne goleni, odrgnine leve goleni, kar vse ni pod obtožbo oz. njen predmet. To, kar ugotavlja pritožnik, je sicer res, vendar pa to ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP oz. prekoračitve obtožbe. Krivdorek je namreč povsem identičen na glavni obravnavi modificirani obtožbi, tako, da je identiteta med sodbo in obtožbo podana, sodna praksa pa je že razčistila s tem, da samo z dodatnim naštevanjem posameznih okoliščin v ilustracijo odločilnih dejstev, prekoračitve obtožbe ni mogoče storiti.
V kolikor bi sprejeli tezo prvostopenjskega sodišča, da je moč kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo storiti le izven mejnih prehodov, kjer se opravlja mejna kontrola, potem bi kaznivo dejanje po 1. odst. 311. čl. tedaj veljavnega KZ sploh ne bilo potrebno, iz česar sledi zaključek, da je kaznivo dejanje lahko storjeno pri prestopu meje na mejnem prehodu ali kjer koli drugje čez črto, ki označuje državno mejo.