• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 13
  • >
  • >>
  • 181.
    VDS sodba Pdp 483/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03454
    ZDR člen 82, 82/1, 90, 90/3, 82, 82/1, 90, 90/3.
    redna odpoved - odpovedni razlog
    1. Delodajalec lahko avtonomno odloča o ukinitvi delovnih mest, v

    posledici česar lahko delavcem na takšnih delovnih mestih redno

    odpove PZ iz poslovnega razloga. Ukinitev posameznega delovnega

    mesta pa ne sme biti zgolj navidezna, saj bi to pomenilo zlorabo

    te pravice, niti razlog ukinitve posameznega delovnega mesta ne

    sme biti le v tem, da se delavcu na ta način za enako delo

    bistveno zmanjša plača.

    2. Če delavec po odpovedi PZ iz poslovnega razloga podpiše

    novo PZ za neustrezno delo, lahko zahteva ugotovitev

    neutemeljenosti odpovednega razloga in ne ugotovitve

    nezakonitosti odpovedi v celoti. V takšnem primeru delavec tudi

    ni upravičen do razlike v plači, temveč do odškodnine za nastalo

    premoženjsko škodo. Ugotovitev o neutemeljenosti odpovednega

    razloga predstavlja temelj za odškodninsko odgovornost

    delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini

    razlike med delavčevo plačo za prejšnje in novi (neustreznim)

    delovnim mestom.

     
  • 182.
    VDS sklep Pdp 1028/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03444
    ZDSS člen 6, 6-1, 6, 6-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 87, 87/1, 87, 87/1.
    kolektivni delovni spor
    Dogovor med predlagateljem - sindikatom pri delodajalcu in

    nasprotnim udeležencem - delodajalcem o terminskem planu za

    postavitev novega plačnega sistema, predstavlja pravice, ki

    se urejejo s kolektivno pogodbo. Zato je spor o realizaciji

    dogovora kolektivni delovni spor o izvrševanju z dogovorom

    spremenjene (ali nadomeščene) kolektivne pogodbe.

     
  • 183.
    VDS sklep Pdp 1363/2005
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03428
    ZZ člen 36, 36. ZDR člen 204, 205/5, 204, 205/5.
    uporaba materialnega prava
    Neizbrani kandidat za ravnatelja šole ima sodno varstvo po

    določbi 36. člena Zakona o zavodih, ki je specialni predpis glede

    na ZDR in določa, da ima neizbrani kandidat za delovno mesto

    direktorja zavoda v 15-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri

    pravico do sodnega varstva, če meni, da je bil kršen za izvedbo

    razpisa določeni postopek in bi ta kršitev lahko bistveno

    vplivala na odločitev o izbiri ali da izbrani kandidat ne

    izpolnjuje določenih pogojev. Zato ne pride v poštev določba 5.

    odstavka 204. člena ZDR, ki daje kandidatu pravico do sodnega

    varstva le v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved

    diskriminacije.

     
  • 184.
    VDS sodba Pdp 1713/2004
    12.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03436
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
    materialno pravo - izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja
    Določba 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, ki kot razlog za

    izredno odpoved PZ določa kršitev pogodbene ali druge obveznosti

    iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ne

    predpostavlja, da mora biti delavec predhodno v kazenskem

    postopku obsojen za kaznivo dejanje.

     
  • 185.
    VSL sklep III Cpg 178/05
    12.1.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL06212
    URS člen 47, 47. ZPPSL člen 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5, 34, 34/1, 34/1-3, 47, 47/5.
    prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije
    Z materialno presojo možnosti izpolnitve obveznosti iz predlagane

    prisilne poravnave se sodišče ukvarja takrat, kadar je vložen predlog

    za ustavitev postopka po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL (ker ni

    možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za

    prisilno poravnavo). Tak predlog pa je utemeljen samo v primeru, če

    predlagatelj izpodbije formalno oceno prvostopnega sodišča, da je

    dolžnik v NFR verjetno izkazal pogoj iz 5. odstavka 47. člena ZPPSL.

    To pa je takrat, kadar je mogoče s prepričanjem ovreči verjetnost, da

    bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti iz predlagane prisilne

    poravnave.

    Velik del pritožbenih navedb se nanaša na dvom v nadaljnje poslovanje

    dolžnika po potrditvi prisilne poravnave.

    O tem delu NFR pa upniki ne odločajo z glasovanjem, niti zakon

    sodišču ne daje prav nobenih pooblastil za presojo tega dela NFR. V

    47. členu namreč Ustava RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo.

    Predmet sodne presoje torej ne more biti tisti del NFR, ki pojasnjuje

    poslovanje v prihodnosti, če nima vpliva na izpolnjevanje dolžnikovih

    obveznosti iz prisilne poravnave.

     
  • 186.
    VSK sklep I Cpg 235/2005
    12.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02014
    ZPP člen 105, 180, 105, 180.
    zavrženje tožbe - nerazumljiva tožba - določenost tožbenega zahtevka
    Glede na to, da je predmet tožbenih zahtevkov tožeče stranke ugotovitev terjatev, ki so opredeljene z denarnimi zneski, tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost spornega predmeta ni enaka vsoti terjatev, ki jo je izračunalo sodišče, ne more predstavljati podlage za zavrženje vložene tožbe. Zahtevek je v objektivnem smislu nedoločen le v primeru, če tožnik prepusti sodišču, da samo prisodi tožencu to, kar misli da mu gre na podlagi predloženega dejanskega stanja oziroma, če ni opisano pravno razmerje tako, da bi se moglo ločiti od vseh drugih pravnih razmerij.

     
  • 187.
    VSK sklep I Cpg 5/2005
    12.1.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK01850
    ZPP člen 184, 184/2, 184, 184/2.
    posojilna pogodba - sprememba tožbe
    Med pravdnima strankama sta bili sklenjeni dve posojilni

    pogodbi, posojilna pogodba z dne 8.12.2000 in posojilna

    pogodba z dne 29.8.2000. Ker je tožeča stranka s tožbo

    uveljavljala vrnitev posojila po pogodbi z dne 29.8.2000, je

    s tem, ko je s pripravljalno vlogo te navedbe spremenila in

    pričela uveljavljati vrnitev posojila po pogodbi z dne

    8.12.2000, spremenila tožbo po 2. odst. 184. čl. Zakona o

    pravdnem postopku, ZPP (sprememba istovetnosti zahtevka).

    Glede na to ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve

    stopnje, da ne gre za spremembo tožbe, ker da tožbeni

    zahtevek ni bil spremenjen (v obeh primerih je uveljavljena

    vrnitev zneska 2.719.000,00 SIT).

     
  • 188.
    VSK sklep II Cpg 132/2005
    12.1.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSK01852
    ZPPSL člen 62, 62/1, 62, 62/1.
    prisilna poravnava
    Sodišče prve stopnje bi moralo najprej ugotoviti stanje

    upnikove terjatve do dolžnika na dan začetka prisilne

    poravnave (glavnica plus zamudne obresti plus stroški

    izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi), skladno s 1.

    odst. 62. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

    likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.).

     
  • 189.
    VSL sodba I Kp 946/05
    12.1.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL22713
    KZ člen 303, 303/1, 303/3, 303, 303/1, 303/3, 303, 303/1, 303/3.
    napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - grožnja - kvalificirana oblika
    Ni bistvena stopnja subjektivnega občutka ogroženosti pri posameznem

    oškodovancu, pač pa je bistvena že objektivno izrečena resna grožnja

    s strani obdolženca. Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta

    opravlja naloge javne varnosti po 303. členu KZ je uvrščeno v

    poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, zato je ratio tega

    kaznivega dejanja omogočiti policistom nemoteno opravljanje nalog

    javne varnosti ali čuvanja javnega reda in so zaključki

    prvostopenjskega sodišča glede ogroženosti pravilni. Navsezadnje pa

    to izhaja tudi iz jezikovne primerjave s kaznivim dejanjem ogrožanja

    varnosti po I. odst. 145. člena KZ (ki je uvrščeno v poglavje

    kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine), kjer je kot

    zakonski znak poleg resne grožnje določena tudi subjektivna osebna

    ogroženost oškodovanca z besedno zvezo "kdor ogrozi varnost kakšne

    osebe", medtem ko po I. odst. 303. člena KZ za obstoj kaznivega

    dejanja zadošča zgolj resna grožnja.

     
  • 190.
    VSL sklep II Cpg 991/2005
    11.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07037
    ZIZ člen 24, 24.
    nadaljevanje postopka proti družbenikom izbrisane družbe
    Sodišče prve stopnje mora novemu dolžniku dati možnost izjave tako, da mu skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vroči tudi pravnomočen sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika.

     
  • 191.
    VSL sklep III Cp 5449/2005
    11.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48598
    ZPP člen 108, 108/4, 110, 110/4, 108, 108/4, 110, 110/4.
    sodni rok - zamuda
    Če stranka opravi dejanje po preteku sodnega roka, vendar še preden

    sodišče izreče sankcijo, sodišče takšne vloge po dopolnitvi ne more

    več zavreči. Predvsem se pa na to okoliščino po oceni pritožbenega

    sodišča ne more sklicevati nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je

    s tem, ko je sprejelo z zamudo opravljeno dejanje, upnici

    konkludentno podaljšalo rok, zoper sklep o podaljšanju roka pa ni

    pritožbe.

     
  • 192.
    VSL sodba II Cp 5342/2005
    11.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSL51720
    OZ člen 39, 45, 94, 39, 45, 94.
    podlaga - ničnost pogodbe - grožnja
    Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da ima sporna pogodba

    nedopustno podlago zato, ker je tožnica pri podpisu te pogodbe

    izkoristila težko situacijo pri obeh tožencih, zaradi tega pa naj bi

    bila podlaga te pogodbe nemoralna. Po določbi 2. odst. 39. člena OZ

    je podlaga pogodbe nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi

    predpisi ali z moralnimi načeli. Zaveza toženih strank iz sporne

    pogodbe pa ni ne v nasprotju z zakonom ali z ustavo, niti ni v

    nasprotju z moralnimi načeli. Toženi stranki sta v odgovoru na tožbo

    sami navedli, da sta bili ob podpisu te pogodbe v takšni situaciji,

    da bi podpisali karkoli, sami da bi imeli mir. Ni v nasprotju z

    moralnimi načeli, da sta se zavezali poplačati tudi dolgove njunega

    sina, zato da bi imeli mir pred tožnico. Takšna podlaga pogodbe zato

    ni nedopustna in ni takšna, da bi povzročila ničnost podpisane

    pogodbe. Nedopustne podlage zaradi nasprotovanja moralnim načelom

    tudi ne morejo predstavljati grožnje tožnice. Takšne navedbe - tudi

    če bile te izkazane, ne bi mogle pripeljati do ničnosti pogodbe,

    ampak samo do njene izpodbojnosti. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča

    prve stopnje o tem, da podlaga sporne pogodbe ni izkazana zato, ker

    sporna listina zavezuje toženca poravnati dolgove, katere je tožnici

    napravil njen sin, za kar pa toženca ne odgovarjata. Po določbi 3.

    odst. 39. člena OZ se namreč domneva, da ima obveznost podlago,

    čeprav ta ni izražena (3. odst. 39. člena OZ). Podlage tako ni

    potrebno izkazovati, ker se ta domneva. To domnevo je sicer mogoče

    izpodbiti, vendar pa toženi stranki nista niti zatrjevali, da sporna

    pogodba ne bi imela podlage. Ves čas sta zatrjevali le, da sta sporno

    pogodbo podpisali zaradi groženj tožnice, kar pa brez ustrezne tožbe

    ne more vplivati na veljavnost sporne pogodbe.

     
  • 193.
    VSL sklep II Cp 6256/2005
    11.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51914
    ZPP člen 66, 67, 66, 67.
    krajevna pristojnost - sklep o separatnih stroških postopka - prenos pristojnosti
    Iz določbe 67. člena ZPP izhaja, da je sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost po tej določbi, dolžno postopati v zadevi, torej je dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja. Navedeni člen ne določa, da bi moralo sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost, postopek začeti znova ali da ne bi smelo upoštevati dejanj, ki jih je opravilo sodišče, s katerega je bila pristojnost prenesena.

     
  • 194.
    VSK sklep Kp 8/2006
    11.1.2006
    kazensko procesno pravo
    VSK01574
    ZENPP člen 36, 36/3, 36, 36/3.
    izročitev
    Iz 3. odst. 36. čl. ZENPP jasno izhaja, da se zahteve za izročitev ali predajo držav članic Evropske unije, ki se nanašajo na kazniva dejanja, storjena pred 7.8.2002, ne obravnavajo po določbah tega zakona, pač pa po postopku izročitve določenim z zakonom, ki ureja kazenski postopek in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

     
  • 195.
    VSL sodba I Cp 6303/2005
    11.1.2006
    stvarno pravo
    VSL51231
    ZTLR člen 15, 15/4, 43, 15, 15/4, 43.
    varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika
    Gradnja objektov brez soglasja ostalih solastnikov pomeni opravljanje

    posla, ki presega okvir rednega upravljanja, saj je za tak poseb

    potrebno soglasje vseh solastnikov.

     
  • 196.
    VSL sklep IV Cp 5388/2005
    11.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50779
    ZIZ člen 106, 259, 106, 259.
    preživnina - zavarovanje nezapadle občasne dajatve - izvršba
    Za izterjavo s predhodno odredbo zavarovanih občasnih dajatev iz 259.

    člena ZIZ (gre za zneske zakonitih preživnin in odškodnin, bodisi za

    izgubljeno preživnino bodisi za škodo zaradi zmanjšanja življenjske

    aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti) ne velja

    enaka ureditev kot za izterjavo drugih vrst s predhodno odredbo

    zavarovanih terjatev. Izvršba za te terjatve se v skladu s specialno

    določbo 106. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za

    izvršbo in posledične izdaje vsakokratnega sklepa o dovolitvi

    izvršbe. Ko torej sodišče upnikovemu predlogu za enoletno zavarovanje

    še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine, ki bodo zapadli v enem

    letu od dneva vložitve predloga, v sklepu o izvršbi ugodi, s tem v

    skladu z navedeno določbo 106. člena ZIZ že dovoli tudi izvršbo za te

    zneske po njihovi zapadlosti.

     
  • 197.
    VSL sklep III Cp 6371/2005
    11.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50100
    ZIZ člen 41, 41/3, 100, 100/1, 41, 41/3, 100, 100/1.
    krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost za spore
    Krajevna pristojnost po ZIZ je vezana na izvršilna sredstva in

    izključna. Izjeme veljajo v postopku z verodostojno listino. ZIZ

    namreč v III. odstavku 41. člena določa, da če sta stranki glede

    terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne

    listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v

    predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora

    postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem

    primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o

    sporazumu o pristojnosti. Če pa bo sodišče prve stopnje s sklepom o

    izvršbi predlagano izvršbo dovolilo, dolžnik pa bo zoper takšen sklep

    ugovarjal, bo po III. odstavku 41. člena ZIZ moralo sodišče

    upoštevati, da je upnik že v predlogu za izvršbo predlagal, naj se v

    primeru, če bo ugovoru dolžnika ugodeno in bo o sporu odločalo

    sodišče v pravdnem postopku, postopek nadaljuje pred Okrajnim

    sodiščem v Ljubljani v skladu z dogovorom o krajevni pristojnosti v

    primeru spora. Če do spora ne bo prišlo in dolžnik sklepu o izvršbi

    ne bo ugovarjal, pa določbe III. odstavka 41. člena ZIZ sploh ne bo

    mogoče uporabiti, ampak bo postopek izvršbe vodilo tisto sodišče, ki

    je izključno pristojno po določbah ZIZ.

     
  • 198.
    VSK sklep II Cp 1357/2005
    11.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01643
    ZIZ člen 9, 9/5, 65, 65/2, 71, 96, 96/5, 9, 9/5, 65, 65/2, 71, 96, 96/5.
    odlog izvršbe - pravna sredstva - sklep o ugovoru
    Tretja je predlagala odlog izvršbe šele 26.04.2005, vozilo pa je bilo na javni dražbi prodano 09.03.2005. Kupec pridobi stvar prosto vseh bremen in postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik, že iz teh razlogov predlog za odlog izvršbe na vozilo ni utemeljen.

     
  • 199.
    VSL sodba I Cp 4342/2005
    11.1.2006
    stvarno pravo
    VSL50624
    ZTLR člen 57, 57. SPZ člen 212, 212.
    stvarna služnost - tožba - legitimacija
    V negatorni konfesorni tožbi mora tožnik dokazati obstoj svoje

    služnostne pravice in dejstvo, da ga toženec ovira pri njenem

    izvrševanju. Aktivno legitimiran za tožbo je le lastnik gospodujoče

    stvari, pasivno pa vsak, ki krši služnostno pravico in ne le lastnik

    služnega zemljišča.

     
  • 200.
    VSC sklep Cp 1517/2004
    11.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01159
    ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
    zavrženje tožbe - res iudicata - pravnomočnost
    Ugovor pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), ki ga uveljavlja tožena stranka, bi bil utemeljen le, če bi v obeh pravdah nastopale iste stranke in če bi bila v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka. Oba kriterija bi morala biti izpolnjena kumulativno. Istovetnost zahtevka bi bila podana, če bi bilo pravno razmerje, v katerem je že bilo odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde. Subjektivne meje pravnomočne sodbe se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci pravde, ki so nastopali kot stranke v procesnem smislu in ki jih pravnomočna sodba izrecno zajema.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 13
  • >
  • >>