Sodišče v stečajnem postopku sme le s pribavo podatkov iz kazenske evidence ugotavljati, ali so bile obsodbe zoper dolžnika zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo izbrisane. Ker izbris obsodbe iz kazenske evidence v pravnem pogledu pomeni, da se obsojenec šteje za neobsojenega oziroma za nekaznovanega, gre torej za vprašanje osebnega statusa z učinki erga omnes, zato mora biti to vprašanje rešeno v posebnem postopku, predpisanem v ZKP. Tega vprašanja zato ni mogoče rešiti kot predhodnega v stečajnem postopku.
Pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno v obdobju, ki se ne pokriva z obdobjem, na katerega se nanaša odločitev v postopku, katerega obnova je predlagana, ni mogoče šteti za novo dejstvo ali nov dokaz, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
Konkurenčna klavzula v pogodbi o zaposlitvi, s katero se je tožeča stranka (delodajalec) zavezala, da bo tožencu (delavcu) po prenehanju delovnega razmerja za njeno spoštovanje povrnila izgubo čistega dohodka v višini 20 %, če dokaže, da bi lahko le z uporabo znanj in zvez pridobil dohodek za svojo materialno eksistenco, in če dokaže, za koliko čistega dohodka je s tem prikrajšana, ne velja, saj ni nedvoumno in brezpogojno določeno, kakšno nadomestilo naj bi tožencu pripadalo. Iz tega razloga tudi tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine (v pavšalnem znesku) zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
Tožena stranka v delovni enoti dermatologije, v kateri sta bili zaposleni le zdravnica in medicinska sestra, ni sistemizirala delovnega mesta odgovorne medicinske sestre, saj dela na tem delovnem mestu ni potrebovala. Tudi tožnica ni opravljala dela na tem delovnem mestu, ampak je opravljala delovne naloge višje medicinske sestre, za to delo je imela tudi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in je prejemala plačo. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači (do plače odgovorne medicinske sestre) ni utemeljen.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/5, 34a, 34a/1. ZPP člen 158, 363, 363/1, 441, 441/1. ZIZ člen 43, 43/2.
nastanek taksne obveznosti – prispetje spisa na pravdno sodišče – umik izvršilnega predloga – ustavitev postopka izvršbe – dovoljenost pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Ker tožnica ugovora ni vložila iz dovoljenega razloga, bi bilo treba njen ugovor zavreči in ne zavrniti, pri čemer pritožbeno sodišče pripominja, da ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje ugovora.
Fikcija vročitve ni nastopila že tedaj, ko je vročevalec tožbo skupaj s prilogami pustil v naslovnikovem predalčniku, ampak šele, ko je potekel 15-dnevni rok, ki bi ga morala imeti na voljo tožena stranka, da pisanje prevzame. Šele tedaj je tudi začel teči 30-dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo (25. 11. 2010), ki je bil vložen pravočasno (14. 12. 2010), tako da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Ugovor neizpolnjene pogodbe je sredstvo za zagotavljanje načela istočasnosti izpolnitve in daje pogodbeni stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni oziroma je ni pripravljena izpolniti nasprotna stranka. Takšno zadržanje izpolnitve zaradi ugovora ne pomeni kršitve obveznosti in zato za stranko, ki ugovarja, ne nastopijo pravne posledice dolžnikove zamude.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zastaranje
Odgovornost zavoda za primer, ko je dolžan denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku izplačati za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, predstavlja posebno ureditev odškodnine, saj so pogoji za plačilo že določeni, prav tako pa tudi višina odškodnine, ki je vezana na višino obračunanih zakonskih zamudnih obresti. Takšna ureditev pa ne preprečuje uporabe določb OZ o zastaranju odškodninskih terjatev.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 132, 171, 179. ZVZD člen 3, 3/3, 5, 8, 24, 25, 63, 65. ZMZPP člen 2, 20, 21, 21/4.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - uporaba prava - varno delo - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri presoji odškodninskega zahtevka za škodo, ki jo je tožnik - voznik tovornjaka - utrpel v Avstriji pri nakladanju tovornjaka, pravilno uporabilo pravo Republike Slovenije, ker je bil tožnik zaposlen pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tako zaradi razloga nesposobnosti kot zaradi krivdnega razloga (češ da je tožnica "zagrešila" manko v blagajni), ni zakonita, ker se odpovedna razloga (nesposobnost, krivda) že pojmovno izključujeta.
poklicna bolezen - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo tožnica utrpela, ker je bila pri toženi stranki 7 let izpostavljena različnim škodljivim dejavnikom (pršice, formaldehid, hlapi krojaške krede), ni utemeljen, saj zgolj zatrjevani vpliv delovnega okolja sam po sebi ne more predstavljati podlage za ugotovitev krivdne odgovornosti tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo tožniku uveljavljeni dodatek za dvojezičnost od dneva, ko je podal pisno zahtevo pri toženi stranki. Za priznanje dodatka za nazaj (za čas od 1. 8. 2008, ko je bil izveden prehod na nov plačni sistem) niso izpolnjeni pogoji, saj takrat višina dodatka s strani njegovega delodajalca še ni bila ustrezno konkretizirana.
plača - pogodba o zaposlitvi - ničnost - ustni dogovor
Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati plačo v višini, kot je bila ustno dogovorjena, in ne plače, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, saj je bilo za to pogodbo o zaposlitvi v drugem sporu s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je nična.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 118, 1118/1, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 9, 9/2, 9/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ocena – seznanitev z oceno – sodna razveza – odškodnina
Zgolj dejstvo, da je direktorica prodaje tožnika seznanila, „da niso za skupaj in da mu delovnega razmerja po poteku poskusne dobe pogodbe ne bodo podaljšali“, ne more nadomestiti pisne ocene, ki bi morala biti skladno s kolektivno pogodbo izdelana tri delovne dni pred iztekom poskusne dobe. Določbe kolektivne pogodbe, ki natančno določajo postopek ocenjevanja poskusnega dela, bi morala tožena stranka spoštovati, saj so tožniku v korist, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita.
družbena pogodba - sprememba zakona - načelo pogodbene svobode – namen družbenikov – dispozitivnost zakonskih določb o upravljanju družbe
ZGD je v zvezi z vprašanjem upravljanja družbe uveljavil načelo pogodbene svobode, pri katerem se zakonske določbe upoštevajo le v primeru, če družbeniki vprašanj v zvezi z upravljanjem družbe ne uredijo v družbeni pogodbi.
V skladu s 182. členom SZ-1 se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih solastniški deleži določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Zato je, razdelitev stroškov po temelju solastniškega deleža, ki se izračuna v razmerju površine posameznega prostora in površine celotne stavbe, pravilen in zakonit.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 8, 9. ZPIZ/92 člen 40, 50, 52. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
bivši vojaški zavarovanci – pravica do predčasne pokojnine – ponovna odmera pokojnine – pravnomočnost
Obe odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine (tako odločba o pravici do predčasne pokojnine kot odločba o pravici do predčasne pokojnine brez zmanjšanja) sta pravnomočni, tako da je zavod novo zahtevo tožnika za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ (za odmero predčasne pokojnine) utemeljeno zavrgel.
plača - dodatek k plači - dodatek za koordiniranje - splošni akt delodajalca
Glede na to, da pravilnik tožene stranke, ki se nanaša na plače in posebne nagrade, izrecno določa, da o višini in trajanju dodatka za koordiniranje na predlog vodilnega delavca odloča uprava, in ker uprava ni odločila, da tožnici pripada ta dodatek ter s tožnico ni sklenila aneksa k pogodbi o zaposlitvi, formalni pogoji za izplačilo vtoževanega funkcijskega dodatka niso bili izpolnjeni.
odpravnina - odpoklic - član uprave - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - stroški postopka - nagrada za narok
Tožnik bi moral najkasneje ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas uveljavljati sodno varstvo in sicer bi moral uveljavljati, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker tega ni storil, ni mogoče v sodnem sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine na podlagi te pogodbe o zaposlitvi (ki je predhodno prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena), ugotavljati, da se pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in da še vedno velja. Ta pogodba o zaposlitvi za določen čas ne velja več in tudi ni več veljala v času odpoklica tožnika, zaradi česar ne more predstavljati podlage za plačilo odpravnine.
javni uslužbenec - plača - prevedba - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je tožniku zakonito ponudila aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto „tehnični delavec ortopedske tehnike II“, za katerega je predvidena III. stopnja izobrazbe, saj je takšna izobrazba najbližje stopnji (in vrsti) izobrazbe, ki jo ima tožnik (končana osnovna šola – II. stopnja izobrazbe). Tožniku ne pripada višja plača (plača za delovno mesto „ortopedski tehnik“, za katerega se zahteva V. stopnja izobrazbe), saj to delovno mesto zanj ni ustrezno, na tem delovnem mestu se opravljajo zahtevnejše naloge, za njegovo zasedbo pa se zahteva tri stopnje višja izobrazba od tiste, ki jo ima tožnik.