Tožnica se ne more sklicevati na dokazni predlog tožene stranke, ker ga je ta predlagala za dokazovanje svojih dejstev, ne pa za dokazovanje dejstev tožeče stranke.
nevarna stvar - (delna) oprostitev odgovornosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – objektivna odškodninska odgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vzročna zveza – denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – skrbnost dobrega strokovnjaka – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Sodišče druge stopnje je pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za nevarno stvar izhajalo iz lastnosti stroja, s katerim se je tožnica poškodovala, načina njegovega delovanja in uporabe. Nevarnost bi lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjšal, a kljub vsemu je ne bi more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Polnilno – zamašilni stroj je v konkretnih okoliščinah po svoji naravi predstavljal povečano nevarnost za življenje in zdravje oziroma povečano nevarnost nastanka škode za okolico, kar je terjalo povečano pozornost delodajalca, ki se je ukvarjal z dejavnostjo polnjenja plastenk, in tožnice, ki je prihajala v stik s strojem. Zato je delodajalec, kot imetnik tega stroja, objektivno odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki oziroma je za škodo odgovorna tožena stranka, pri kateri je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost za škodo. Da je delodajalec vedel in dopuščal, da se v primeru zagozdenja plastenk, stroj ne izklaplja, ampak delavec nemudoma poskuša rešiti nastalo situacijo. Ker pa je šlo v konkretnem primeru za nepredviden dogodek, ki se v dvanajstletnem delovanju stroja še ni zgodil, kar je izpovedal tožničin delovodja, delavki, kljub stanju, ki ga je s svojim ravnanjem ustvarila in je z vidika zagotavljanja varstva pri delu prepovedano, ne moremo pripisati prevelike soodgovornosti za nastanek škode. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po mnenju sodišča druge stopnje pravilno ugotovilo obseg soodgovornosti (20 %) tožeče stranke za nastalo škodo. Ker izvedenec Č. pri tožnici ni ugotovil poškodb, ki bi lahko privedle do po-poškodbenega glavobola, stranki pa temu mnenju nista nasprotovali, je mogoče zaključiti, da tožničini glavoboli niso v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Ker tožnica v konkretnem primeru ni dokazala vzročne zveze med škodnim dogodkom in njenimi glavoboli, niti ni dokazala škode, ji sodišče iz postavke duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ne more priznati denarne odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069416
ZPP člen 7, 212, 282, 282/4, 282/5.
pogoj – trditvena podlaga – sklepčnost
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Ker je bil aneks sklenjen, še predno je bil izbran izvajalec športnega objekta R., izbrana pa ni bila tožena stranka, je zmotno pritožbeno stališče, da je „tožena stranka tista, ki bi morala dokazati, da je kot podizvajalec izbrane družbe prejela nižji znesek od tistega, ki je naveden v aneksu, saj tožeča stranka ni dokazala, da je dela, navedena v 2. členu aneksa, izvajala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065845
ZIKS člen 145. ZD člen 221. ZKP člen 538, 538/1, 538/1-1, 539, 539/2, 541.
izgubljeni dobiček - odškodnina zaradi neupravičene obsodbe – kasneje najdeno premoženje – dedovanje
Vtoževani izgubljeni dobiček pokojnega očeta zaradi neupravičene obsodbe predstavlja kasneje najdeno premoženje po prvem odstavku 221. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče, na njem pa ponovno presojalo podane dedne izjave, dedne dogovore in oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega premoženja, pri čemer je treba poleg njihove vsebine upoštevati tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja.
taksna oprostitev - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse – podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Stališče pritožnika, da zaradi vložitve pritožbe proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, tisti rok za plačilo te takse, ki je naveden v plačilnem nalogu, sploh upošteven ni, nima opore v zakonu.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3. ZPP 205, 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka – dolžnik v stečaju
V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba prvega odstavka 208. člena ZPP, ker je potrebno upoštevati specialno določbo 301. člena ZFPPIPP, ki določa postopek po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063332
SZ člen 31, 31/1. SZ-1 člen 30, 30/1, 50, 50/1, 50/1-5. OZ 122, 190, 191.
neupravičena pridobitev - verzija - pogodba o upravljanju - nujna gestija - upravnik - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Pogodba o upravljanju se lahko sklene tudi za več stanovanjskih zgradb skupaj in ne le za upravljanje skupnega funkcionalnega zemljišča. Kljub temu, da takšen dogovor v SZ ni bil izrecno predviden, zakon njegove sklenitve ni prepovedoval. Vendar pa v takem primeru pogodba o upravljanju zavezuje zgolj lastnike stanovanj v tistih zgradbah, v katerih je bila sklenjena z večinskim soglasjem lastnikov.
Nikakor ne gre sprejeti stališča tožene stranke, da kljub temu, da storitve upravnika koristi, upravniku stroškov upravljanja in obratovanja ni dolžna plačevati.
ZDR člen 42, 166. ZObr člen 98.c. ZSPJS člen 40, 40/2.
vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo – dežurstvo – stalna pripravljenost – plača – dodatek k plači – povračilo stroškov v zvezi z delom
Glede na to, da je tožnik (vojak na misiji) opravil večje število ur od polnega delovnega časa 174 ur na mesec, ki jih ni mogel kompenzirati niti v misiji niti po prihodu v Republiko Slovenijo, je upravičen do plačila za opravljene ure in nadure, ne pa tudi do nadomestila za dežurstvo oziroma do dodatka za pripravljenost.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora – dogovor o odlogu plačila
Zatrjevano dejstvo o dogovoru o odlogu plačila vsebuje implicitno priznanje dolga. Če dolžnik trdi, da je bilo plačilo terjatve z dogovorom odloženo, potem to pomeni, da (prav to) terjatev po temelju priznava. Zato ni več v položaju, ko bi se lahko uspešno branil s trditvijo, da mu ni priznan temelj terjatve.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - posest nepremičnine - dobra vera - prevalitev dokaznega bremena
Dobra vera se domneva. Predmet dokazovanja je posestnikova nedobrovernost. Predmet dokazovanja so bile trditve tožencev, da so tožnica in njeni pravni predniki ob pridobitvi posesti vedeli ali pa bi morali vedeti, da niso upravičeni do posesti sporne parcele, ki sta jih utemeljevala z navedbami in dokazi o zemljiškoknjižnih podatkih, podatkih katastrskih načrtov, lego in površino parcel,... s čimer sta v dokaznem postopku uspela omajati dobro vero tožnice. Dokazno breme sta prevalila na tožnico.
izpodbijanje sklepov nadzornega sveta – uporaba pravil OZ – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe ni organ z javnimi pooblastili, ki z oblastno močjo odloča o pravicah posameznika (kot npr. sodišče ali upravni organ), pač pa je organ odločanja gospodarske družbe, ki svoje odločitve sprejema na bistveno bolj neformalen način. V konkretnem primeru nastopa le kot stranka pogodbe o zaposlitvi, ki ji zakon zaradi koristi družbe, ki jih mora zasledovati, priznava določena enostranska upravičenja pri znižanju plače članu uprave. Zoper sklep nadzornega sveta o znižanju plače ni predvideno nobeno pravno sredstvo, pač pa je članu uprave prav tako dano enostransko upravičenje do odpovedi pogodbe, s čimer se položaj pogodbenih strank uravnovesi.
V primeru 270. člena ZGD-1 gre za kogentno določbo v smislu, da se družba upravičenju, da članu uprave ob izpolnitvi zakonskih pogojev zniža prejemke, s pogodbo ne more odpovedati. Znižanje prejemkov članom uprave je opcija in ne dolžnost nadzornega sveta.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – običajno bivališče tožeče stranke – pogoj šestmesečnega bivanja tožeče stranke v Sloveniji pred vložitvijo tožbe
Tožnikovo običajno bivališče je v Švici in ne v Sloveniji. Iz njegove izpovedi izhaja, da prihaja v Slovenijo dejansko le na obiske.
Ker gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti, bi morala tudi tožena stranka vsa dejstva navesti najkasneje še v pripravljalni vlogi pred narokom za glavno obravnavo. Ker tega ni storila, se je v skladu z določbo 2. odstavka 214. člena ZPP štelo da so dejstva, ki jih stranka ne zanika, priznana.
ZNP člen 19, 37, 132. ZPP člen 108, 190, 192, 350, 350/2, 356, 365-3, 366. ZZK-1 člen 3.
postopek določitve meje med nepremičninami – odtujitev nepremičnine med postopkom – udeleženci nepravdnega postopka – predlog za ureditev meje
Ker je materialni položaj lastnikov tak, da se učinki odločbe nanje nanašajo (odločba o ureditvi meje), je treba v postopek za ureditev meje pritegniti vse lastnike oz. solastnike.
Lastniki in uporabniki poslovnih prostorov postanejo že s tem, ko imajo sedež dejavnosti registriran na območju Občine Lendava, zavezanci za plačilo storitev tožeče stranke. Odlok določa tudi postopek oprostitev plačila storitev (z vpisom v register), pri čemer lahko uporabnik (popolno) oprostitev doseže le s prenehanjem opravljanja dejavnosti in izpraznitvijo poslovnih prostorov. V konkretnem primeru je tožena stranka trdila le, da opravlja delo na terenu, pri strankah. Glede na povzeto pravno podlago pa navedena trditev ne zadošča za to, da bi tožena stranka lahko dosegla oprostitev plačila storitev tožeče stranke.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Posledice nezgode pri delu, ki se kažejo v šumenju v levem ušesu, predstavljajo trajne posledice, za katere je tožnik upravičen do odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
nagrada izvedencu – izjemno zahtevno izvedensko mnenje
Kot izjemno zahtevna sodišča ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, ko je na primer potrebno odgovoriti na več zahtevnih
strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature, ipd.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zmotna uporaba materialnega prava – nepristnost podpisa na pooblastilu odvetniku
Tožnik je obstoj mandatnega razmerja dokazoval s pooblastilom za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu, na katerem naj bi bil toženčev podpis. Toženec je zatrjeval, da podpis na pooblastilu ni njegov. S tem je dokazno breme glede pristnosti podpisa prevalil nazaj na tožnika. Tožnik je torej tisti, ki bi moral dokazati, da je pooblastilo podpisal toženec. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je menilo, da bi toženec moral dokazovati nepristnost podpisa.