V primeru tožb zaradi motenja posesti je pomembno tudi, da so ugotovitveni zahtevki z dajatvenim delom vedno povezani in torej ugotovitveni del pojasnjuje dajatvenega. Gre torej za zahtevek, ki ga je treba obravnavati enotno, zavrženje zgolj ugotovitvenega dela pa bi praviloma povzročilo tudi to, da je dajatveni del nejasen. Zato sodna praksa še vedno dopušča ugotovitveni del tožbenega zahtevka v pravdi zaradi motenja posesti, in ni nobenega smotrnega razloga za to, da bi pritožbeno sodišče tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo.
Pritožnica si samopomoč očitno napačno razlaga, saj se ta v sporu zaradi motenja posesti nanaša le na posestno stanje, ne pa nemara na kakšno drugo pravno varovano dobrino.
disciplinski postopek – stroški postopka – izvensodne storitve - ZOdvT
Tožnik je za zastopanje v disciplinskem postopku upravičen do povrnitve stroškov, pri čemer se uporabi tarifna številka 2200, ki ureja izvensodne storitve.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožnice zastaran in da ni vzročne zveze med zatrjevano posledico in protipravnim ravnanjem države zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je bila ves čas v Sloveniji in tudi po izbrisu zaposlena. V letu 2000 pa je pridobila slovensko državljanstvo. Če kasneje ni pridobila več službe, to ni v vzročni zvezi z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
Odškodninska terjatev za škodo zaradi izgube ali zmanjšanja osebnega dohodka ne spada med občasne terjatve, ki zastarajo ob dospelosti vsakega posameznega zneska oz. plače, ki naj bi pridobila tožnica. Zastaranje za te terjatve teče od dne, ko je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Premajhna kritičnost sodišča pri prelaganju narokov ne more bremeniti tožnika.
Presoja višine odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Prisoja posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ki ga tožnik v delovnem sporu ni imel, bi pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev, kar bi nasprotovalo namenu odškodnine.
pravična denarna odškodnina – nematerialna škoda – zmanjšanje življenjske aktivnosti – vezanost na trditveno podlago
Navedb o začasnih omejitvah življenjskih aktivnosti v času zdravljenja tožnica ni podala v trditveni podlagi, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati pri določitvi denarne odškodnine iz naslova telesnih bolečin in prestanih neugodnosti.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063332
SZ člen 31, 31/1. SZ-1 člen 30, 30/1, 50, 50/1, 50/1-5. OZ 122, 190, 191.
neupravičena pridobitev - verzija - pogodba o upravljanju - nujna gestija - upravnik - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Pogodba o upravljanju se lahko sklene tudi za več stanovanjskih zgradb skupaj in ne le za upravljanje skupnega funkcionalnega zemljišča. Kljub temu, da takšen dogovor v SZ ni bil izrecno predviden, zakon njegove sklenitve ni prepovedoval. Vendar pa v takem primeru pogodba o upravljanju zavezuje zgolj lastnike stanovanj v tistih zgradbah, v katerih je bila sklenjena z večinskim soglasjem lastnikov.
Nikakor ne gre sprejeti stališča tožene stranke, da kljub temu, da storitve upravnika koristi, upravniku stroškov upravljanja in obratovanja ni dolžna plačevati.
izpodbijanje sklepov nadzornega sveta – uporaba pravil OZ – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe ni organ z javnimi pooblastili, ki z oblastno močjo odloča o pravicah posameznika (kot npr. sodišče ali upravni organ), pač pa je organ odločanja gospodarske družbe, ki svoje odločitve sprejema na bistveno bolj neformalen način. V konkretnem primeru nastopa le kot stranka pogodbe o zaposlitvi, ki ji zakon zaradi koristi družbe, ki jih mora zasledovati, priznava določena enostranska upravičenja pri znižanju plače članu uprave. Zoper sklep nadzornega sveta o znižanju plače ni predvideno nobeno pravno sredstvo, pač pa je članu uprave prav tako dano enostransko upravičenje do odpovedi pogodbe, s čimer se položaj pogodbenih strank uravnovesi.
V primeru 270. člena ZGD-1 gre za kogentno določbo v smislu, da se družba upravičenju, da članu uprave ob izpolnitvi zakonskih pogojev zniža prejemke, s pogodbo ne more odpovedati. Znižanje prejemkov članom uprave je opcija in ne dolžnost nadzornega sveta.
ZDR člen 42, 166. ZObr člen 98.c. ZSPJS člen 40, 40/2.
vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo – dežurstvo – stalna pripravljenost – plača – dodatek k plači – povračilo stroškov v zvezi z delom
Glede na to, da je tožnik (vojak na misiji) opravil večje število ur od polnega delovnega časa 174 ur na mesec, ki jih ni mogel kompenzirati niti v misiji niti po prihodu v Republiko Slovenijo, je upravičen do plačila za opravljene ure in nadure, ne pa tudi do nadomestila za dežurstvo oziroma do dodatka za pripravljenost.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora – dogovor o odlogu plačila
Zatrjevano dejstvo o dogovoru o odlogu plačila vsebuje implicitno priznanje dolga. Če dolžnik trdi, da je bilo plačilo terjatve z dogovorom odloženo, potem to pomeni, da (prav to) terjatev po temelju priznava. Zato ni več v položaju, ko bi se lahko uspešno branil s trditvijo, da mu ni priznan temelj terjatve.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – običajno bivališče tožeče stranke – pogoj šestmesečnega bivanja tožeče stranke v Sloveniji pred vložitvijo tožbe
Tožnikovo običajno bivališče je v Švici in ne v Sloveniji. Iz njegove izpovedi izhaja, da prihaja v Slovenijo dejansko le na obiske.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - posest nepremičnine - dobra vera - prevalitev dokaznega bremena
Dobra vera se domneva. Predmet dokazovanja je posestnikova nedobrovernost. Predmet dokazovanja so bile trditve tožencev, da so tožnica in njeni pravni predniki ob pridobitvi posesti vedeli ali pa bi morali vedeti, da niso upravičeni do posesti sporne parcele, ki sta jih utemeljevala z navedbami in dokazi o zemljiškoknjižnih podatkih, podatkih katastrskih načrtov, lego in površino parcel,... s čimer sta v dokaznem postopku uspela omajati dobro vero tožnice. Dokazno breme sta prevalila na tožnico.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3. ZPP 205, 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka – dolžnik v stečaju
V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba prvega odstavka 208. člena ZPP, ker je potrebno upoštevati specialno določbo 301. člena ZFPPIPP, ki določa postopek po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve.
Ker gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti, bi morala tudi tožena stranka vsa dejstva navesti najkasneje še v pripravljalni vlogi pred narokom za glavno obravnavo. Ker tega ni storila, se je v skladu z določbo 2. odstavka 214. člena ZPP štelo da so dejstva, ki jih stranka ne zanika, priznana.
ZNP člen 19, 37, 132. ZPP člen 108, 190, 192, 350, 350/2, 356, 365-3, 366. ZZK-1 člen 3.
postopek določitve meje med nepremičninami – odtujitev nepremičnine med postopkom – udeleženci nepravdnega postopka – predlog za ureditev meje
Ker je materialni položaj lastnikov tak, da se učinki odločbe nanje nanašajo (odločba o ureditvi meje), je treba v postopek za ureditev meje pritegniti vse lastnike oz. solastnike.
Lastniki in uporabniki poslovnih prostorov postanejo že s tem, ko imajo sedež dejavnosti registriran na območju Občine Lendava, zavezanci za plačilo storitev tožeče stranke. Odlok določa tudi postopek oprostitev plačila storitev (z vpisom v register), pri čemer lahko uporabnik (popolno) oprostitev doseže le s prenehanjem opravljanja dejavnosti in izpraznitvijo poslovnih prostorov. V konkretnem primeru je tožena stranka trdila le, da opravlja delo na terenu, pri strankah. Glede na povzeto pravno podlago pa navedena trditev ne zadošča za to, da bi tožena stranka lahko dosegla oprostitev plačila storitev tožeče stranke.
Pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks je glede na določbo 11. člena ZST-1 odločilno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke in ne njenih družinskih članov. Premoženje družinskih članov stranke je pomembno zgolj pri presoji, ali le-to zadošča za njihovo lastno preživljanje ali pa jih mora preživljati stranka, ki prosi za oprostitev sodnih taks.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055490
ZIZ člen 17, 44, 44/4. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
aktivna legitimacija upnika – območna enota zavarovalnice – pomanjkljivost, ki se jo da odpraviti – vrnitev v popravo – sposobnost biti stranka – zakonske zamudne obresti – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti
Upnica je v predlogu za izvršbo kot firmo upnice navedla Zavarovalnico B. d.d., OE X, vendar je že sama, še preden jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, naj popravi predlog za izvršbo, v odgovoru na ugovor dolžnika poleg imena in sedeža firme Zavarovalnica B d.d., še izrecno označila, da se spor nanaša na OE X. Vrnitev v popravo je, tudi v primerih, ko je kot stranka navedena tvorba, ki nima sposobnosti biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je ta tvorba vključena, možna. Ne gre namreč za pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
Glede teka zamudnih obresti po 01. 01. 2002 pa je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Takšno spremembo materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti pri izdaji izpodbijanega sklepa.
Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da se storilcu ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije C1, C, C1E in CE, saj sodišče prve stopnje tega ni dolžno in pristojno upoštevati po uradni dolžnosti, bistvenega pomena pa je, da tudi iz storilčevega dopisa dne 14. 3. 2011 ne izhaja, da bi pri opravljanju svojega osnovnega poklica potreboval vozniško dovoljenje za naštete kategorije motornih vozil, saj je zatrjeval, da je eksistenčno odvisen le od vozniškega dovoljenja za B kategorijo motornih vozil.