izdaja začasne odredbe – določitev stikov – novote v družinskih sporoh – eventualna maksima
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaza do konca glavne obravnave, ne glede na določbo 286. člena ZPP in še v pritožbi, ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Na podlagi 414. člena ZPP je res dopustno navajanje novot v zakonskih sporih in sporih med starši in otroci.
Novejša sodna praksa je pristopila k teoretično pravilnejšemu izhodišču in ugotovitvene dele tožb zavrača, saj je ugotovitveno tožbo mogoče vložiti le pod pogoji 181. člena ZPP (predvsem zato, ker se s tem zahteva ugotovitev dejstev – nastalega motenja). To je storilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem pa je spregledalo, da je s tem druga točka izreka sklepa, v kateri je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencu prepovedalo v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v posest tožnice, ostala nedorečena. Ob takšnem pristopu bi moralo sodišče dejanja, ki so tožencu prepovedana, v 2. točki izreka natančno opredeliti s pomočjo opisa v ugotovitvenem delu tožbe.
ZDR člen 52, 54, 118, 118/1, 131, 137, 137/3. OZ člen 131, 179.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodna razveza – odškodnina – nepremoženjska škoda – regres za letni dopust – nadomestilo plače – začasna nezmožnost za delo
Ker tožnikova pogodba o zaposlitvi za določen čas ne vsebuje nobenega od zakonsko določenih razlogov iz 52. člena ZDR in ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni niti poizkušala pojasniti, za kakšna konkretna naročila (v zvezi s katerimi naj bi bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas) naj bi šlo, koliko naj bi bilo teh izrednih naročil in do kdaj naj bi trajala, se šteje, da je tožniku pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069372
ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 318, 318/1, 318/3, 338, 338/2. ZASP člen 159, 159/4, 168, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2.
nepopolnost tožbe - nedoločenost zahtevka – javno priobčevanje fonogramov
Ker je tožeča stranka uveljavljala plačilo denarnega zahtevka, bi ga morala v smislu tožbenega zahtevka tudi v tem delu določno opredeliti po višini. Takšna pomanjkljivost predstavlja formalno pomanjkljivost tožbe, ki ne vsebuje vseh sestavin iz 1. odst. 180. čl. ZPP.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116, 200. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – utemeljen razlog – dokazno breme – diskriminacija – diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja
Pridobitev mnenja Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pogoj za podajo odpovedi invalidu, kar pa ne pomeni, da ima to mnenje takšno dokazno vrednost, da bi se že zgolj na podlagi njegovih pavšalnih ugotovitev lahko štel razlog za odpoved za dokazan. Delodajalec je kljub mnenju še vedno dolžan dokazati, da obstoji utemeljen razlog za odpoved, pri čemer sodišče presoja mnenje tako glede ugovora, da komisija dejanskega stanja ni pravilno ali popolno ugotovila, kot glede njenih strokovnih ugotovitev.
sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – pritožbeni razlog – plača – regres za letni dopust – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prevoza na delo in z dela – stroški prehrane – odpravnina
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priznala, kakšno višino zahtevkov iz delovnega razmerja je tožniku že poravnala in koliko mu je še dolžna. Takšnim navedbam je sodišče prve stopnje utemeljeno v celoti sledilo in v sporu izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave.
krivdna odgovornost delodajalca – soprispevek oškodovanca - neravnina – dvignjena rešetka – pazljivost pri hoji
Glede na to, da je za varno delovno okolje primarno dolžan poskrbeti delodajalec z ustreznim nadzorom, opozorili in organizacijo dela, je odgovornost zavarovanca tožene stranke nekoliko višja od tožnikove.
prehod družbene lastnine v zasebno lastnino – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje služnosti
Na podlagi ZLNDL, ki ureja lastninjenje nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Njena narava je bila drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos (vpis v zemljiško knjigo zanj ni bil konstitutivne narave). Odločilno torej je, katera oseba je ta sredstva imela v posesti in jih uporabljala. Le ta namreč lahko postane lastnik teh nepremičnin.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 135.
odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – nepremoženjska škoda – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
S sodbo ugotovljena nezakonitost ravnanja delodajalca ne pomeni v vsakem primeru tudi protipravnosti (nedopustnosti) v smislu odškodninske odgovornosti. Tako tožena stranka za škodo, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (pretrpljene duševne bolečine ter s tem tudi zmanjšanje življenjske aktivnosti), ne odgovarja, saj tožena stranka pri podaji odpovedni ni zavestno ravnala zoper predpise, ampak je le zamudila rok za podajo odpovedi.
vpis sprememb v sodni register – upravičen predlagatelj
Pritožnica ni izkazala, da je (oziroma, da je bila) zakonita zastopnica družbe, niti da družba ima zakonitega zastopnika. Zato upoštevaje določbo 2. odstavka 23. člena ZSReg v zvezi s 1. odstavkom 10. člena ZSReg ni upravičena vložiti predloga za vpis predlaganih sprememb v sodni register.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V primeru očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, češ da je tožnik v določenem obdobju povzročil primanjkljaj, rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo.
Sodišče prve stopnje je tožnike na odpravo pomanjkljivosti tožbe oziroma na popravo tožbe sicer pozvalo šele potem, ko je tožena stranka že podala odgovor na tožbo, vendar zaradi tega ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ki so vplivale oziroma bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (člen 339/1 ZPP). Z ozirom na to, da tako 108. člen ZPP kot tudi 36. člen ZDSS-1 nalagata sodišču, kako naj postopa, da se odpravijo pomanjkljivosti ali nepopolnosti v vlogah (med vloge spada tudi tožba), ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje favoriziralo tožnike oziroma izigralo procesna pravila oziroma da ni sodilo nepristransko in neodvisno.
Za tožbo zoper sklep, s katerim je zavrnjena zahteva za izločitev upravne osebe, ni podana pristojnost socialnega sodišča, ampak je stvarno pristojno upravno sodišče.
zamudna sodba - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - regres za letni dopust
Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja, da tožena stranka tožniku regresa za letni dopust za leto 2007, 2008 in sorazmerni del regresa za leto 2009 ni izplačala ter da mu za čas čakanja na delo v obdobju od decembra 2008 do aprila 2009 ni izplačala plače, zato je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo.
ZPIZ-1 člen 407. ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje v delovno razmerje člen 4.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, ni odvisno od plačila prispevkov, ampak od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta), tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
ZPP člen 133, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 318.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročanje – osebna vročitev
Na podlagi ugotovitve, da je vročevalec vročal tožbo v odgovor toženi stranki, tako da je na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem bi ga moral naslovnik dvigniti, ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena. Za pravilno opravljeno vročitev bi moral vročevalec (preden je pustil obvestilo na vratih) poizkusiti pisanje izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, oziroma delavcu v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu tožene stranke.