ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/2, 6, 7, 19.. ZPP člen 24.. ZPSV člen 2.
spor o pristojnosti - plačilo prispevkov za socialno zavarovanje - delovni spor
V primerih, ko delavec od delodajalca zahteva plačilo prispevkov za zavarovanje, obvezno ali obvezno dodatno zavarovanje, gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za katerega je na podlagi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0006898
ZPP člen 158, 158/1.
stroški postopka – umik tožbe – dodatek k plači – dodatek za povečan obseg dela
Tožnik je umaknil tožbo v celoti več kot eno leto kasneje, ko mu je tožena stranka priznala vtoževani dodatek za nadpovprečno obremenjenost in povečan obseg dela, zato je odločitev, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka, pravilna.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54. ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/5.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela - transformacija - tožbeni zahtevek - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje sicer o tem, da se sprememba tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke dopusti, ni izdalo posebnega sklepa, vendar s tem ni zagrešilo bistveno kršitve določb postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Zgolj dejstvo, da je bil na tožnikovem delovnem mestu pred tožnikom zaposlen drugi delavec za nedoločen čas, še ne zadošča za zaključek, da tožena stranka s tožnikom ne bi smela skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas in da se takšna pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker niso izpolnjene procesne predpostavke niti za vložitev revizije (ni bila vložena po odvetniku oziroma stranki, ki ima pravniški državni izpit) niti za vložitev pritožbe (pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dopustna), je odločitev o zavrženju vloge pravilna, čeprav je sodišče prve stopnje ni obravnavalo kot pritožbo, ampak kot revizijo.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – nadomestilo za invalidnost
Za obe vrsti zavarovancev (za zavarovance, zavarovane na podlagi delovnega razmerja, in za zavarovance, zavarovane na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti), se zagotavlja enako raven varstva oziroma obseg pravic. To pomeni, da je pri tožniku, ki je bil zavarovan na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti, invalidnost podana, ker zaradi sprememb v zdravstvenem stanju svojega poklica (dejavnosti) ni več zmožen opravljati v obsegu, kot do nastanka teh sprememb. Tožnik tako ni zmožen opravljati svojega dela pod splošnimi pogoji, zmožen pa je za drugo delo v svojem poklicu z določenimi omejitvami in lahko dejavnost v določenem omejenem obsegu še vedno opravlja. V primeru, ko bi šlo za delavca, bi mu bila priznana pravica do premestitve, ker pa je samozaposleni, je zgolj od njega odvisno, na kakšen način bo organiziral opravljanje dejavnosti z omejitvami.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – čas za pripravo obrambe – odpovedni rok – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – sodna razveza – odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka tožniku ni omogočila 3 delovnih dni od prejema vabila na zagovor do zagovora za pripravo obrambe (tožnik se je tudi opravičil, da zaradi zdravstvenih težav ne more priti na zagovor), pa tudi ker je tožnik tudi po prejemu odpovedi ostal na delu do izteka odpovednega roka, kar dokazuje, da niso bile podane okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – podatki o plačah
Sodišče prve stopnje je preverilo odmero pokojnine v dokončni odločbi toženca in ugotovilo, da je le-ta pravilna. Zgolj na podlagi tožnikove navedbe, da je bila njegove plača višja, kot jo je upošteval toženec (tako da bi bilo upravičen do višje pokojnine), za katero ni predložil nobenih dokazov, ni bilo dolžno preverjati podatkov o plačah pri delodajalcu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reintegracija – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je pravnomočno sodbo, s katero je bila tožniku priznana pravica do reintegracije (po predhodni nezakoniti izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), izvršila, tako da je tožnika pozvala nazaj na delo. Ker je tožena stranka v času, ko je tekel sodni spor, potrebovala delavca na tožnikovem delovnem mestu in ga tudi zaposlila, tožnik po vrnitvi nazaj na delo dela ni opravljal, ampak je koristil letni dopust, nato pa je bil odsoten z dela s pravico do nadomestila plače. Tudi kasneje tožena stranka tožniku ni mogla zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi, ugotovila je, da ima dva delavca, ki imata sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za isto delovno mesto, zaradi česar se je po primerjavi med njima odločila, da tožniku poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Opisano ravnanje tožene stranke je zakonito.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba
Tožnik, ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, bi lahko pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka (kot procesno dejanje v okviru postopka z izrednim pravnim sredstvom) vložil le po pooblaščencu, ki je odvetnik.
ZDR člen 81, 81/3, 83, 83/1, 86, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. OZ člen 14, 82, 83.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - razlaga pogodb - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče razlagati, tako da bi se ugotavljalo, kakšno odpoved je imel delodajalec v mislih (ali redno ali izredno), ampak je treba njeno zakonitost presojati glede na vsebino odpovedi. To pomeni, da odpoved, ki je označena za izredno, ne more biti zakonita kot redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, čeprav za to izpolnjuje vse pogoje.
kategorija invalidnosti – vzrok invalidnosti – invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – invalidska pokojnina
Tožnik ni več zmožen za delo gradbenega delavca, še vedno pa je zmožen za delo, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost prstov desne roke, pri katerem lahko občasno sede, s polnim delovnim časom. Tako pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – vročanje odpovedi – dokazovanje – listina – načelo neposrednosti
S tem, ko je tožena stranka skupaj s spremnim dopisom poslala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s sedeža na upravo, na območju katere je tožnik zaposlen, je izkazala resen namen, da odpoved učinkuje. Iz tega razloga se šteje dan pošiljanja za dan podaje odpovedi (in je odpoved pravočasna), ne glede na to, da ni bila vročena po pošti, ampak po nadrejenemu delavcu, kot je bila tudi ustaljena praksa pri toženi stranki.
Uradna zaznamka, glede vsebine katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, predstavljata listinski dokaz, stranki pa sta imeli možnost, da se o tem dokazu izrečeta, tako da je pritožbeno sodišče glede dokaznega ocenjevanja uradnih zaznamkov v enakem položaju kot sodišče prve stopnje. Če ju pri odločitvi upošteva, s tem ne krši načela neposrednosti.
stvarna pristojnost – nesreča pri delu – odškodninski spor zoper delodajalca in zavarovalnico – zamudna sodba
Sodišče prve stopnje po tem, ko je izdalo zamudno sodbo zoper prvotoženo stranko (delodajalca tožnika), s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za nematerialno škodo delno ugodilo, ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno za obravnavanje tožbenega zahtevka zoper drugotoženo stranko (zavarovalnico). Pri obeh toženih strankah gre za navadna sospornika na pasivni strani, glede katerih je sodišče prve stopnje stvarno pristojno, da obravnava sporno zadevo in zaključi postopek v celoti.
kaznivo dejanje vzbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti – romska skupnost – ogrožanje varnosti – sovražni govor
Pri kaznivem dejanju po 300. členu KZ gre po vsebini, pomenu in posledicah za ogroževalni delikt, ki vsebuje antidiskriminacijski dejanski stan. To pa izključuje opredelitev obdolženčevega ravnanja kot kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. člena KZ, kjer je kazensko pravno varovana osebna varnost osebe, ki je kot pravica do varnosti zagotovljena vsakomur po 34. členu URS.
Dejanje, ki ga je storil obdolženec, se je nanašalo na pripadnike etnične skupnosti, zoper katere je obdolženec širil sovraštvo in pozival na njihov pregon ter fizični napad nanje. V času storitve in danes veljavna zakonska ureditev v ničemer ne dopušča razlage, da je bilo obdolženčevo ravnanje v konkretni situaciji nekaznivo in pravno dopustno oziroma le poziv državi, naj ustrezno ukrepa.
odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – delovna uspešnost
Kriterij ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je bilo pri toženi stranki podlaga za obračunavanje plač, je bil v postopku določanja presežnih delavcev uporabljen v skladu s sprejetimi akti in na podlagi objektivnega obravnavanja zaposlenih. Iz tega razloga je bila tožnica na podlagi tega kriterija zakonito izbrana za presežno delavko.
Ker tožena stranka, na kateri je dokazno breme, ni dokazala, da je tožniku plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, izplačala (v gotovini, na roke), je tožbeni zahtevek iz naslova plačila plač utemeljen.
ZDR člen 42, 126. ZDSS-1 člen 8, 10, 13. ZPP člen 22.
plača – variabilni del plače – pogodba o zaposlitvi – ustni dogovor – stroški postopka – ZOdvT – nagrada za narok – krajevna pristojnost
Za vtoževano obdobje je tožnik upravičen do obračuna bruto plače, skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, prav tako pa je upravičen tudi do provizije, saj je bil sklenjen tak ustni dogovor med strankama, in sicer v višini, kot izhaja iz opravljenega obračuna s strani tožene stranke.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. ZJU člen 154, 154/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnica je brez odobritve osebnega zdravnika odšla iz kraja bivanja in sicer se je udeležila seminarjev v okviru sodniškega pripravništva, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1. OZ člen 29.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ponudba – sprejem ponudbe – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožena stranka ni sprejela predloga za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki ga je podala tožnica. Tega predloga pa tudi ni mogla tožena stranka sama, brez volje oziroma soglasja tožnice, prekvalificirati v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, in tožnici na njeni podlagi zaključiti delovnega razmerja.