plača - prikrajšanje pri plači - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor
Delodajalec v zasebnem sektorju se lahko z delavcem dogovori za višjo plačo, kot jo za posamezni tarifni razred določa panožna kolektivna pogodba. Tak dogovor je lahko sklenjen v pisni obliki (v pogodbi o zaposlitvi) ali ustno. Če je ustni dogovor o višji plači dokazan, mora delodajalec delavcu dogovorjeno plačo izplačevati in je ne sme enostransko znižati.
ZDR člen 130. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih (2002) člen 2, 2/2. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 2.
javni uslužbenec - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina
Dejstvi, da tožnik v primeru kombinacije prevoza s svojim avtomobilom (za kar bi prejel kilometrino) in javnega prevoza v službo ne bi uspel priti pravočasno in da je tožnikova časovna izguba za prihod na delo in z dela večja kot dve uri, ne pomenita, da ima pravico do kilometrine za celotno pot od doma do službe, ampak ima le pravico do povračila stroškov za dražji javni prevoz.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6, 90, 90/3. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 101/4, 102. ZOFVI člen 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - ustrezna zaposlitev - vzgoja in izobraževanje - vročitev odpovedi
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot učitelj športne vzgoje za nedoločen čas, ko je bila pri njem z dokončno odločbo ZPIZ ugotovljena III. kategorija invalidnosti. Tožniku je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, kar je bila tožena stranka dolžna upoštevati. Tako je ravnala zakonito, ker je po pridobitvi dopolnilnega izvedenskega mnenja o ustreznosti ponujenega delovnega mesta učitelja v oddelku podaljšanega bivanja tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti ter mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega tožnik izpolnjuje tudi pogoje po ZOFVI in Pravilniku o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0055488
ZIZ člen 53. ZMZPP člen 4, 52. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. člen 2, 22, 22-5, 23, 23-1, 25, 66, 76.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor pristojnosti - plačilni nalog v pravdnem postopku - dogovor o pristojnosti - pristojnost tujega sodišča - mednarodna pristojnost - priznanje in izvršitev sodnih odločb - Bruseljska uredba - uredba sveta št. 44/2001 - določitev pristojnosti
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine pred dovolitvijo izvršbe sodišče odloča tudi o obstoju terjatve in dolžniku naloži, da sporno terjatev plača. V tem delu gre za kondemnatorno odločbo, ki je po svoji naravi enaka sklepu o plačilnem nalogu v pravdnem postopku. Gre za vsebinsko odločitev o zahtevku, ki je predpostavka dovolitve izvršbe in je zato po mnenju višjega sodišča treba vprašanje mednarodne pristojnosti v tem primeru reševati na isti način, kot v postopku izdaje plačilnega naloga. Višje sodišče je zato v zvezi z vprašanjem mednarodne pristojnosti odločalo na isti način, kot če bi šlo za tožbo.
Glede na to, da veljaven dogovor o pristojnosti izključuje splošno pristojnost po členu 2 BU, izključna pristojnost slovenskega sodišča po 22. členu BU pa ni podana, je upnik vložil predlog za izvršbo pred nepristojnim sodiščem. Glede na navedeno je sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo, vse na podlagi 23. člena BU.
stroški postopka - stroški priče - stroški izvedenca
Oseba, ki je v postopku zaslišana kot priča, nima pravice do nagrade, ki gre izvedencu, četudi je sicer s strani Ministrstva za pravosodje imenovana za izvedenca.
ZDR člen 172, 173. ZPP člen 102, 102/1, 102/2, 124, 124/2, 286.b.
pogodba o izobraževanju - vrnitev stroškov izobraževanja - prenehanje delovnega razmerja - študijski dopust - nadomestilo plače - narok za glavno obravnavo - zapisnik z naroka - jezik v postopku - pravočasno grajanje procesnih napak
Če je toženec podal predlog, da ustni postopek pred sodiščem spremlja v svojem jeziku po tolmaču, saj sodišče prve stopnje samo ni moglo sklepati, da ne razume slovenskega jezika, bi moral - ker njegov predlog v zapisniku z naroka za glavno obravnavo ni naveden - ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Ker pa tega ni storil (pri čemer se ne more sklicevati na dejstvo, da je bil izvod zapisnika izročen njegovemu pooblaščencu in ne njemu osebno), pa ne more uveljavljati kršitve v zvezi s pravico spremljati obravnavo v svojem jeziku v pritožbenem postopku.
nesklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve stroškov
Tožnica ni zmogla svojega trditvenega bremena, saj trditvena podlaga tožbe ne zajema vseh pravno pomembnih dejstev. Tožnica v svojih navedbah ni konkretizirala vtoževanih stroškov po vrsti, v kolikšni višini so nastali za celoten objekt in v kolikšnem znesku naj bi bremenili toženca. Ob odsotnosti posameznih relevantnih trditev sploh ni mogoče preveriti utemeljenosti zahtevka po višini oziroma pravilnosti izračuna vtoževanih zneskov.
ZIZ člen 272. ZDR člen 87, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZPP člen 141.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazovanje - vročitev
Okoliščina, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku vročena, tako da je bila puščena v nabiralniku, sama po sebi ne pomeni nezakonitosti, saj ZPP omogoča tudi takšno vročitev.
izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev - krivdno ravnanje in opustitev - odvisne družbe - škodljivi pravni posel
Pogoji za izključitev družbenika iz družbe v 3. odst. 501. čl. ZGD-1 so našteti le primeroma. Vendar pa iz zakonske dikcije in iz namena ureditve po mnenju pritožbenega sodišča izhaja, da lahko izključitveni razlog predstavlja le krivdno ravnanje ali opustitev družbenika, ne more pa biti takšen razlog dejstvo, da med družbeniki ne glede na krivdo kogarkoli obstajajo odnosi, ki ne dopuščajo takega sodelovanja, kot je nujno po pogodbi.
Pogoj za vstop stranskega intervenienta v pravdo je, da verjetno izkaže t.i. intervencijski interes. Ta je podan, če je s stransko, kateri se hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bo izid postopka vplival na njuno pravno razmerje.
spor majhne vrednosti – eventualna maksima – pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga v pritožbi v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati, v skladu s 190. členom OZ tožbenemu zahtevku tožeče stranke v zvezi z zavarovanjem skupnih delov in naprav pravilno ugodilo. Glede na to, da je sama tožena stranka v postopku navajala, da ni sporno, da se vse obračunava po solastniških deležih, njeno pritožbeno nasprotovanje takšnemu obračunu ni dopustno.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – vročanje odpovedi – dokazovanje – listina – načelo neposrednosti
S tem, ko je tožena stranka skupaj s spremnim dopisom poslala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s sedeža na upravo, na območju katere je tožnik zaposlen, je izkazala resen namen, da odpoved učinkuje. Iz tega razloga se šteje dan pošiljanja za dan podaje odpovedi (in je odpoved pravočasna), ne glede na to, da ni bila vročena po pošti, ampak po nadrejenemu delavcu, kot je bila tudi ustaljena praksa pri toženi stranki.
Uradna zaznamka, glede vsebine katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, predstavljata listinski dokaz, stranki pa sta imeli možnost, da se o tem dokazu izrečeta, tako da je pritožbeno sodišče glede dokaznega ocenjevanja uradnih zaznamkov v enakem položaju kot sodišče prve stopnje. Če ju pri odločitvi upošteva, s tem ne krši načela neposrednosti.
kategorija invalidnosti – vzrok invalidnosti – invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – invalidska pokojnina
Tožnik ni več zmožen za delo gradbenega delavca, še vedno pa je zmožen za delo, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost prstov desne roke, pri katerem lahko občasno sede, s polnim delovnim časom. Tako pri njem ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev stroškov izobraževanja je utemeljen, čeprav stranki o tem nista sklenili posebne pogodbe, ker se je toženka že s pogodbo o zaposlitvi zavezala, da bo v primeru prenehanja delovnega razmerja po njeni volji ali krivdi povrnila stroške izobraževanja, ki so nastali v zadnjih dveh letih. Ta pogodbena določba temelji na kolektivni pogodbi tožene stranke, nanaša pa se na znanja, s katerimi bi toženka po prenehanju delovnega razmerja lahko uspešno konkurirala tožeči stranki pri drugih delodajalcih.
ZPP člen 154, 155. ZOdvT tarifna številka 3102, 3210.
stroški postopka – izpolnitveni rok – ZOdvT – nagrada za narok – nagrada za pritožbo
Čeprav sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka ni določilo izpolnitvenega roka, s tem ni kršilo pravil postopka niti ni zmotno uporabilo materialnega prava, ampak se šteje, da velja splošni izpolnitveni rok 15 dni.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba
Tožnik, ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, bi lahko pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka (kot procesno dejanje v okviru postopka z izrednim pravnim sredstvom) vložil le po pooblaščencu, ki je odvetnik.
kaznivo dejanje vzbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti – romska skupnost – ogrožanje varnosti – sovražni govor
Pri kaznivem dejanju po 300. členu KZ gre po vsebini, pomenu in posledicah za ogroževalni delikt, ki vsebuje antidiskriminacijski dejanski stan. To pa izključuje opredelitev obdolženčevega ravnanja kot kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. člena KZ, kjer je kazensko pravno varovana osebna varnost osebe, ki je kot pravica do varnosti zagotovljena vsakomur po 34. členu URS.
Dejanje, ki ga je storil obdolženec, se je nanašalo na pripadnike etnične skupnosti, zoper katere je obdolženec širil sovraštvo in pozival na njihov pregon ter fizični napad nanje. V času storitve in danes veljavna zakonska ureditev v ničemer ne dopušča razlage, da je bilo obdolženčevo ravnanje v konkretni situaciji nekaznivo in pravno dopustno oziroma le poziv državi, naj ustrezno ukrepa.
ZDR člen 42, 126. ZDSS-1 člen 8, 10, 13. ZPP člen 22.
plača – variabilni del plače – pogodba o zaposlitvi – ustni dogovor – stroški postopka – ZOdvT – nagrada za narok – krajevna pristojnost
Za vtoževano obdobje je tožnik upravičen do obračuna bruto plače, skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, prav tako pa je upravičen tudi do provizije, saj je bil sklenjen tak ustni dogovor med strankama, in sicer v višini, kot izhaja iz opravljenega obračuna s strani tožene stranke.