Pobot je defenzivno procesno sredstvo, katerega namen je, da tožena stranka z njim doseže zavrnitev tožbenega zahtevka. Nasprotna terjatev je zato relevantna oz. upoštevna le do višine vtoževane terjatve, kolikor je potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka. Če pa ima tožena stranka interes, da doseže ugotovitev svoje terjatve čez znesek vtoževane terjatve, ima na voljo institut nasprotne tožbe.
povrnitev separatnih stroškov – nagrada za narok – preložen narok
Ker je krivdno ravnanje tožene stranke povzročilo preložitev naroka, na katerem bi sodišče izvajalo dokaze in morebiti o zadevi tudi že odločilo, je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki ne glede na izid pravde stroške postopka, ki obsegajo v ZOdvT predvideno nagrado za narok in DDV.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069399
ZPIZ-1 člen 272, 272/1. ZPP člen 214, 214/1. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 9, 9/1, 9/2, 20, 20/1.
trditveno in dokazno breme – škoda – vzročna zveza – opustitev ukrepov varstva pri delu
V skladu z določbo 214. člena ZPP ni potrebno dokazovati le dejstev, ki jih je šteti za priznana, dejstev, za katere obstaja zakonska domneva, ali splošno znanih dejstev. Ker je tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi, podani na prvem naroku za glavno obravnavo 01. 07. 2010, izrecno ugovarjala nedokazanost višine škode, teh dejstev ni mogoče šteti za priznana. Višine izvedenih nakazil tožeče stranke svoji zavarovanki pa prav tako ni mogoče šteti za splošno znana dejstva, ki jih ni potrebno dokazovati. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno prevalilo trditveno in dokazno breme na toženo stranko, češ da bi morala podajati relevantne navedbe, s katerimi bi izpodbijala zatrjevano višino letnih izplačil tožeče stranke svoji zavarovanki.
uporabnina – uporabnina in uporaba solastne stvari – uporaba solastninskega deleža na stanovanju
Tožnica, ki z brezplačno uporabo svojega solastnega dela ni (več) soglašala, bi morala poskrbeti za ureditev solastnega razmerja s prvo toženko. Če dogovor s solastnico ni bil mogoč, bi morala sprožiti ustrezen postopek za ureditev razmerij med solastniki. Zgolj dejstvo, da tožnica svojega solastnega dela ni uporabljala, tožnice ne opravičuje do zahtevane uporabnine. Druga toženka in tretji toženec, ki nista solastnika predmetnega stanovanja, lahko z dovoljenjem prve toženke uporabljata le njen solastni del stanovanja, ne pa tudi tožničinega.
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 339, 339/2, 353.
odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti – sounčinkovanje več vzrokov
Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je pri odmeri zmanjšanja življenjske aktivnosti in concreto treba upoštevati, da je do nje prišlo zaradi (so)učinkovanja večih različnih vzrokov (gre za primer t.i. „konkurirajoče vzročnosti“), pri čemer je obravnavani škodni dogodek (prometna nezgoda z dne 11. 6. 2004) zgolj eden izmed teh.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069391
ZOR člen 122, 122/2, 286, 287, 287/1, 600. ZPP člen 12, 214, 214/2, 285.
pogodba o delu – pridržna pravica – sočasnost izpolnitve – načelo pomoči prava neuki stranki – nesporna dejstva
Nobene ovire ni bilo, da tožeča stranka lesa še pred sušenjem ne bi odpeljala, če tožena stranka pred sušenjem ne bi ugodila njeni zahtevi po meritvah količine in vlažnosti lesa. Ker tako posest lesa od tožnika k tožencu ni prešla proti tožnikovi volji, uporaba 1. odstavka 287. člena ZOR ni primerna.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – opomin
Svoje trditve o pomanjkljivostih opomina bi pooblaščenec tožene stranke dokazal le, če bi takoj po prejemu opomina prvostopno sodišče opozoril, da pravni pouk, štampiljka sodišča in podpis sodnika manjkajo, česar pa ni storil.
Drugo in tretje tožena stranka sta bili seznanjeni s sprejemom ponudbe s strani tožeče stranke, a sta prodajno pogodbo vseeno sklenili s prvo toženo stranko, s čimer sta kršili kogentne določbe OZ in ZGD-1 o spoštovanju zakonite predkupne pravice družbenikov.
Pritožnica je šele v pritožbi pojasnila, da tožeča stranka nima nobenih sredstev, s katerimi bi lahko razpolagala, kar izhaja iz bilančnih podatkov za to leto 2010. Gre za pritožbene novote, za katere tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, pritožbeno sodišče pa jih pri odločitvi o pritožbi ne sme upoštevati.
Cenitev premoženja stečajnega dolžnika je nejasna zaradi pomanjkanja ključnih podatkov, ki so cenilca vodili k zaključku, da je primerna izklicna cena za javno dražbo 4,5 EUR za 1 m2 nepremičnine. V elaboratu št. 1 je cenilec na 6. strani sicer navedel, da naj bi bila „primerljiva posest ocenjena in prodana med 8,00 EUR/m2 in 10,00/m2.“ Katera je ta primerljiva posest, kje leži in kdaj je bila prodana, pa iz elaborata ni razvidno. Teh izvedenčevih trditev zato ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 192, 192/1. ZVCP člen 27, 27/1. ZPP člen 243.
deljena odgovornost za nastalo škodo - nepričakovan in nenaden vzrok - izvedensko mnenje - neupoštevnost pravnega sklepanja izvedenca
Zmotno je stališče izvedenca, kateremu je sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, da je šteti poplavljeno vozišče za popolnoma nepričakovan dogodek že iz okoliščine, ker na to ni bil v ničemer s prometno signalizacijo opozorjen. Zmotno je tudi nadaljnje sklepanje, da voznik ni bil dolžan upoštevati v smislu prilagoditve hitrosti vožnje okoliščine, da je pred tem že zapeljal v lužo, iz česar pa je tudi v konkretnem primeru predvideval, da gre samo za lužo. Izpoved zavarovanca tožeče stranke, da je ob tem, da je bilo na cesti veliko luž, mislil, da jih bo kar preletel, ni mogoče razumeti drugače, kot da ni ustrezno zmanjšal hitrosti svoje vožnje, kar bi bilo potrebno pričakovati od vsakega skrbnega voznika, saj že sama luža na cesti predstavlja oviro, ki onemogoča preglednost nad stanjem ceste. Takšne okoliščine zato terjajo od voznika, da tudi če še ni zaznal, da gre dejansko za poplavljeno cestišče, svojo hitrost zmanjša na minimum. Voznik, ki je v takšno območje zapeljal s hitrostjo, v posledici katere se je vozilo zaustavilo šele po tem, ko je bilo poplavljeno do spodnjega roba stranskih vetrobranskih stekel, zagotovo ni ravnal s potrebno skrbnostjo, kot jo je pričakovati od povprečnega voznika.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – pogodba o delu – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika – pripoznanost terjatve
Tožeča stranka se je sklicevala na pripoznanje njene terjatve s strani podjemnika, kar pa ne zadošča. Pomembno je namreč, da sta tako terjatev podizvajalca do podjemnika kot tudi terjatev podjemnika do naročnika nesporni oz. da podjemnik prizna obveznost plačila podizvajalcu, naročnik pa prizna obveznost plačila podjemniku do višine njegove obveznosti podizvajalcu. Pri obravnavanju neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika je potrebno namreč upoštevati, da gre za (izjemen) primer, ko zakon dovoljuje takšen zahtevek, četudi njegov naslovnik (naročnik) ni stranka v razmerju z upnikom (podizvajalcem). Pri zahtevku po 631. členu OZ gre za to, da podizvajalec poleg podjemnika nastopi proti naročniku, zato je razumljivo, da slednji ne more biti zavezan k plačilu te terjatve, če ne pripozna obstoječe terjatve podjemnika, v breme zneska katere se bo terjatev podizvajalca tudi plačala.
vzročna zveza – zaseg predmetov – zaseg vozila – pravno relevantna vzročna zveza
V obravnavanem konkretnem primeru ni podana pravno relevantna vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in manjvrednostjo tožničinega vozila v času zatrjevane protipravnosti zasega. Upoštevanje izgube vrednosti vozila zaradi poteka časa kot tožničine škode ob hkratnem izhodišču, da je njena škoda tudi nemožnost uporabe vozila v istem času, bi pomenilo, da bi bila tožnica zaradi škodnega dogodka lahko obogatena. Gre za ocenjevanje vzročnosti po principu "po tem, torej zato" (post hoc ergo propter hoc), kar ni pravilno, ker se vzročnost logično zmotno nadomešča z golo časovno korelacijo. Toženka tožnici torej ne odgovarja za izgubo vrednosti vozila zaradi poteka časa.
navedba materialne podlage sodbe - možnost preizkusa sodbe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Prvostopenjska sodba, ki ne vsebuje materialnopravnega določila, ki tožencu nalaga izpolnitev pogodbene obveznosti, je pomanjkljiva. Ker je manjkajoče materialno določilo realizacija temeljnih načel obligacijskega prava iz 9. in 5. čl. OZ (dolžnost izpolnitve obveznosti, načelo vestnosti in poštenja), ki ju poznajo in morajo spoštovati vsi udeleženci obligacijskih razmerij, pritožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva ni bila prizadeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSM0021143
OZ člen 39, 255, 256, 257, 258, 259, 260. ZD člen 212. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 350/3, 353.
zavrženje tožbe - actio Pauliana - kavza pogodbenega razmerja - skupno premoženje zakoncev – darilo - izločitveni zahtevek - odplačen pravni posel - prekluziven rok - pripoznanje lastninske pravice - pravni naslov
Za presojo (ne)odplačnosti pravnega posla potemtakem ne more biti odločilen samo pravni naslov, ampak je pri tem potrebno tudi upoštevati kavzo pogodbenega razmerja (sklop okoliščin, zaradi katerih stranke sklenejo pravni posel – 39. člen OZ) in ostale spremljajoče okoliščine sklenitve pravnega posla.
Izvedenec je pojasnil, da se na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije težko opredeli do vprašanja, kdaj je tisti datum, ko ni bilo več mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja tožnikovega zdravstvenega stanja, kar pa je za odločitev o zastaranju tožbenega zahtevka odločilnega pomena. Zato bi moralo sodišče toženi stranki naložiti, da zahtevano dokumentacijo predloži oziroma je tožeči stranki onemogočilo izvajanje dokazov s tem, da ni sledilo njenemu predlogu za izdajo ustreznega sklepa po prvem odstavku 227. člena ZPP.
Podrejeni tožbeni zahtevek po priloženi tožbi, ki se glasi na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ter s katerim se hkrati zahteva, da tožena stranka uredi vpis lastninske pravice na zadevnih nepremičninah oziroma je dolžna izstaviti za vpis sposobno zemljiškoknjižno listino ne predstavlja izbrisne tožbe po 243. členu ZZK-1, ki se skladno s 245. členom prav tako zaznamuje v zemljiški knjigi, pri čemer se za to zaznambo smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora, saj se z njima ne zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa.
ZDen člen 19. ZON člen 40, 49, 53, 85, 162,163. ZTNP člen 6. ZTNP-1 člen 6.
vračanje v naravi - naravna vrednota - zavarovana območja
Naravna vrednota iz 1. odst. 85. čl. ZON je glede na dikcijo 1. - 4. odst. 49. čl. ZON (vsako) zavarovano območje in ne nujno zgolj ožje zavarovano območje. Po 53. čl. ZON sodi Triglavski narodni park kot celota sicer v širše zavarovano območje, vendar je kot zavarovano območje prav tako vrednota, ki je izvzeta iz prometa, ker je v lasti države. Posamičnega akta, s katerim bi se zavaroval del nepremične naravne ali kulturne dediščine, kot ga je predvideval 6. čl. ZTNP, sedaj ZTNP-1 ne predvideva več, kar pomeni, da je varstvo naravnih vrednost po ZON novi predpis (ZTNP-1) očitno razširil.
Sodišče prve stopnje je o podanem temelju odškodninske odgovornosti tožnika zaključilo zato, ker je "do poškodovanja toženca s strani tožnika po prepričanju sodišča prve stopnje prišlo po tem, ko je toženec tožnika udaril s pestjo v predel ust". Te dejanske ugotovitve, ki predstavlja pravno odločilno dejstvo, ni z ničemer obrazložilo, saj ni navedlo niti enega samega razloga oziroma dokaza za svoje prepričanje, zato je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je razveljavitveni razlog.