Čeprav je dolžnik pred vložitvijo predloga zadnje tri mesece prejemal dohodke, ki presegajo dohodkovni prag, je na podlagi ZSVarPre, ki določa, da se redni periodični dohodek prosilca ne upošteva, če je prosilec ostal brez rednega mesečnega dohodka, za presojo upravičenosti do taksne oprostitve bistvena okoliščina, da je navedeni vir dohodka prenehal.
izločitev sodnika višjega sodišča - časovna omejitev možnosti izločanja sodnika - prepozna zahteva za izločitev sodnika - nedovoljena zahteva - zavrženje zahteve za izločitev sodnika
Zahteva za izločitev sodnika je tako bila vložena potem, ko je senat že izdal odločbo, torej glede na navedene zakonske določbe prepozno. V tej zvezi je le še dodati, da je predlagatelj imel možnost na vpisniku civilnih zadev Višjega sodišča v Mariboru preveriti, komu je zadeva dodeljena v reševanje in v kakšni sestavi bo senat o njej odločal, ter tako pravočasno podati predlog za izločitev.
ZPP člen 156, 156/1, 163, 163/4, 325, 325/1, 325/2, 332.
zahteva za povračilo stroškov ob umiku tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - predlog za odločitev o stroških - prepozen predlog - zavrženje predloga - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških
V konkretnem primeru gre za položaj iz prvega odstavka 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, ko sodišče v izreku sklepa ni odločilo o delu zahtevka tožeče stranke tj. stroškovnem zahtevku.
stranska intervencija - intervencijski interes - pravni interes za vstop v pravdo, ki teče med drugimi - stavbna pravica - prednostna pravica do nakupa
Za presojo intervencijskega interesa so poleg navedb o imetništvu stavbne pravice na navedeni nepremičnini, pomembne tudi tiste, da ima predlagatelj stranske intervencije kot imetnik stavbne pravice, na temelju 6. člena Dodatka št. 2 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice in Soglasja tožene stranke k prenosu stavbne pravice z dne 26. 6. 2015, pravico od tožene stranke zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj je obenem s soglasjem k prenosu stavbne pravice tožena stranka podala izjavo, da bo vsakokratnemu imetniku stavbne pravice na parceli zagotovila enake pogoje glede pridobitve lastninske pravice, kot je bilo dogovorjeno v 6. členu Dodatka št. 2 (k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice). Na podlagi teh trditev pa po stališču pritožbenega sodišča družba G., d. o. o., utemeljeno zahteva vstop v predmetno pravdo, v kateri tožeča stranka zahteva, da sodišče ugotovi, da je pogodba o brezplačni odsvojitvi nepremičnin, sklenjena med njo in toženo stranko (Občino) dne 13. 12. 2012, razvezana in da je vknjižba lastninske pravice na ime Občine pri navedeni nepremičnini v lastništvu do celote (do 1/1) neveljavna ter razsodi, da se pri predhodno navedeni nepremičnini izbriše lastninska pravica v korist tožene stranke in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti vse nepremičnine in premičnine, ki jih je neodplačno pridobila s pogodbo o brezplačni odsvojitvi z dne 13. 12. 2012.
ZST-1 člen 1, 1/3, 13, 13/1, 14a, 14a/1, 34, 34/1. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2.
sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga - rok za plačilo sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga - vezanost na pravnomočno odločitev - pravnomočnost - negativna procesna predpostavka - materialni položaj - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljena pritožbena novota
Izdaja novega plačilnega naloga je le naslednja faza postopka v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Izdan je bil v posledici pravnomočne odločitve, ki veže tako stranko kot sodišče. Z novim plačilnim nalogom ni nastala nova plačilna obveznost. Ta je nastala že z izdajo pravnomočnega sklepa. Vsebina novega plačilnega naloga je v skladu z zakonskimi zahtevami in ne daje podlage za sklepanje, da lahko tožnica ponovno (ob enakih okoliščinah) poda predlog za taksno oprostitev, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
ZDZdr člen 30, 30/1, 42, 42/2, 51, 51/2, 61. ZOdv člen 17.
postopek pridržanja oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pravica do učinkovite obrambe - povračilo stroškov v nepravdnem postopku
Zato tudi v obravnavanem primeru zgolj zaradi dejstva, da je odvetnika v sodnem postopku, ki teče po ZDZdr, izbrala 1. udeleženka, pritožitelju ni mogoče priznati nagrade in stroškov brez upoštevanja 17. člena Zodv. Vendarle bi šlo za neenako obravnavo odvetnikov v istih postopkih in za storitve, ki se plačujejo iz proračuna.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047797
ZIZ člen 23, 23/1, 38, 38/5, 41. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 11, 12, 18, 27, 27/1, 39, 39-5. OZ člen 299.
verodostojna listina - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vlaganje predlogov za izvršbo na predpisanih obrazcih - priglasitev stroškov postopka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - z uporabo informacijskega sistema izdana odločba - izvršilni stroški - dolžnost povrnitve stroškov postopka - kriterij potrebnosti stroškov - obrazloženost odločitve o stroških postopka - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - stroški poizvedb - stroški opomina - stroški opominjanja - zamuda dolžnika - kdaj pride dolžnik v zamudo - določitev roka za izpolnitev obveznosti
Kriterij za presojo dolžnikove obveznosti povrnitve stroškov upniku je, ali gre za stroške, ki so neposredno povezani in potrebni za izvršilni postopek, oziroma so takšni, brez katerih upnik ne bi mogel doseči prisilnega poplačila terjatve. V zvezi s stroški vložitve predloga za izvršbo je tako kot potrebne mogoče šteti (le) tiste stroške, brez katerih upnik ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi.
Stroškov za pošiljanje opominov ni mogoče šteti kot del izvršilnih stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ki bi bili neposredno povezani z izvršbo oziroma zanjo potrebni. Skladno z ZIZ sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve (prvi odstavek 23. člena ZIZ) in druge podatke, predpisane v 41. členu ZIZ. Povedano drugače, tudi če je upnik za to, da je terjatev zapadla, dolžniku moral poslati opomin, je strošek le-tega mogoče šteti le kot strošek, povezan s samo terjatvijo oziroma njeno zapadlostjo, ne pa kot strošek, potreben za izvršilni postopek. ZIZ opomina nikjer v svojih določbah namreč ne določa kot procesne predpostavke za vložitev predloga za izvršbo
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00048864
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - dejansko stanje - subjektivne in objektivne okoliščine - diskrecijska pravica sodišča - zdravstveno stanje obsojenca - izguba zaposlitve
Tudi po oceni pritožbenega sodišča namreč zlasti subjektivne okoliščine na strani obsojenca, njegova predkaznovanost, teža in okoliščine storjenega kaznivega dejanja v obravnavani zadevi, ko je povzročil veliko premoženjsko škodo (v višini kar 83.618,81 EUR), ne morejo utemeljevati nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna ureditev stikov - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - odločanje o stikih z otrokom - sprememba odločitve o stikih
Kakšen je tisti obseg stikov in njihova ureditev, ki je v največjo otrokovo korist, je stvar končne oziroma meritorne odločitve sodišča po izvedbi vseh dokazov, vključno z izvedencem ustrezne stroke, to pa presega namen začasne ureditve stikov v postopku zavarovanja.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/6.
potrebni stroški za izvršbo - kilometrina - potni stroški izvršitelja
Upnik nima pravice do povrnitve vseh nastalih stroškov, ampak le tistih, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Pri tem se zasleduje cilj, da se dolžnika obremeni z najmanjšo mero še potrebnih stroškov glede na merilo smotrnosti. Tudi z določbo šestega odstavka 11. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) se zasleduje ta cilj. Citirana določba predpisuje, da v primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, se potni stroški nastali na območju izven tega okrajnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - življenjski slog - okolje - ogroženost otroka - pridobivanje podatkov - preprodaja - neupravičen promet s prepovedanimi drogami
Sodišče se omeji na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi. Pri tem ni omejeno z dokaznimi predlogi udeležencev, ampak sme sámo pridobiti podatke, potrebne za odločitev (drugi odstavek 6. člena ZNP-1).
Iz poizvedb pri pristojnih organih izhaja, da zoper mater ne teče kazenski postopek. Pritožnikovo trditev o njenem sodelovanju v preprodaji drog je torej sodišče prve stopnje preverilo na drug način. V pritožbi ni navedel razlogov, zaradi katerih pridobljeni podatki ne bi zadostovali za odločitev.
OZ člen 356, 365, 369. ZIZ člen 9, 31, 44, 44/3, 53, 53/2, 138, 147.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zastaranje pravice do izterjave - ugovor po izteku roka - ugovor zoper odredbo - pretrganje zastaranja
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, kot je obravnavani postopek, je poseben postopek, v katerem sta združena pravdni postopek za izdajo plačilnega naloga in izvršilni postopek. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku naloži, da v 8 dneh po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Hkrati na podlagi iste zakonske določbe sodišče že dovoli izvršbo, ki se prične opravljati po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in poteku roka za prostovoljno izpolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00047800
ZPreZP člen 14. ZIZ člen 38, 38/5, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 359. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 27, 27/1, 39, 39-5.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - posledice zamude - povrnitev stroškov izterjave - izvršilni stroški - stroški, ki so bili potrebni za izvršbo - stroški poizvedb - podatki AJPES - prepoved reformatio in peius
Kriterij za presojo dolžnikove obveznosti povrnitve stroškov upniku je, ali gre za stroške, ki so neposredno povezani in potrebni za izvršilni postopek, oziroma so takšni, brez katerih upnik ne bi mogel doseči prisilnega poplačila terjatve. V zvezi s stroški vložitve predloga za izvršbo je tako kot potrebne mogoče šteti (le) tiste stroške, brez katerih upnik ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi.
Ni mogoče pritrditi pritožbi, da je upnik upravičen tudi do povrnitve stroškov za poizvedbo v AJPES o matični številki in naslovu dolžnika v višini 30,00 EUR in 2% materialnih stroškov na ta znesek. Upnikov pooblaščenec je to poizvedbo opravil z vpogledom na javno dostopno spletno stran, kar ni terjalo dodatnih stroškov in tudi ne veliko dodatnega časa. Tudi sicer so podatki o dolžniku obvezna sestavina predloga za izvršbo (41. člen ZIZ), zato je treba šteti, da je nagrada za navedeno opravilo že zajeta v nagradi za sestavo izvršilnega predloga.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047276
DZ člen 7, 7/4, 160, 160/1, 161. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7.
začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - stiki med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - hitrost postopka - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - uradna dolžnost sodišča - izvedensko mnenje - bistveni vpliv na razvoj otroka
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvo sodišče odločilo o ugovoru brez pridobitve izvedenskega mnenja izvedenca ustrezne stroke. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). K izdaji začasne odredbe je treba v družinskih zadevah pristopati restriktivno, postopek pa je hiter in skrajšan. Sodišče odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Sodišče v postopku zavarovanja ne odloči šele po izvedbi vseh dokazov, ampak ko ugotovi, katere trditve udeležencev v postopku so verjetnejše. Za odločitev o ugovoru zato prvemu sodišču ni bilo treba čakati na izvedensko mnenje kliničnega psihologa.
preživninska obveznost staršev - višina preživnine za otroka - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - stroški preživljanja - ocena stroškov - denarna socialna pomoč - otroški dodatek - socialni transferji - dva izvršilna naslova za isti dolg
Predlagatelj prejema otroški dodatek, poleg tega pa še denarno socialno pomoč. Teh prejemkov ni mogoče upoštevati kot predlagateljeve dohodke, saj ne gre za prejemke, ki bi izvirali iz dela. Gre za socialne transferje, ki so namenjeni za zadovoljevanje potreb članov družine, katerih preživninski zavezanci (starši) ne morejo pokriti z lastnimi dohodki.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje v cit. pravnomočnem sklepu, je namen načela specialnosti, da v interesu zaprošene države omejuje jurisdikcijo države prosilke samo na tista dejanja, zaradi katerih je bila oseba izročena, ne pa v doživljenjski zaščiti obtoženca pred kazenskim pregonom.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047280
ZIZ člen 226, 226/3, 268.
začasna odredba - sklep o začasni odredbi - vsebina sklepa - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - izrek denarne kazni dolžniku - zagrožena denarna kazen - višina denarne kazni - upoštevanje vseh okoliščin primera - materialni položaj - stiki med starši in otroki - stiki prek video klica - odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik - znižanje denarne kazni
Ni mogoče, da sklep o začasni odredbi, ki dolžniku nekaj nalaga, kar lahko stori samo on, ne bi vseboval izreka denarne kazni.
Višina denarne kazni se določi glede na vse okoliščine vsakokratnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048112
ZASP člen 80, 80/1, 80/2. OZ člen 58. ZPP člen 212, 286a, 287, 287/2.
prenos materialnih avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - predelava avtorskega dela - konkludentno soglasje - obvezna oblika pogodbe - pisna oblika - oblika ad probationem - teorija realizacije - trditveno in dokazno breme toženca - pravica do izjave - dolžnost obrazložitve zavrnitve dokaza
Vključevanje tožnika v projekt z družbo in vedenje, da toženec s to družbo sodeluje, še ne pomeni, da se je dolžnik strinjal s tem, da toženec na to družbo prenese vse materialnopravne pravice in ji podeli ekskluzivno licenco. Iz pogodbe med pravdnima strankama namreč izhaja, da je bil kakršenkoli prenos na tretje osebe izrecno prepovedan. Ob takšni pisni obliki pogodbe, ki je seveda namenjena dokazovanju o vsebini pogodbe, ni mogoče zgolj na podlagi trditev toženca o vedenju in sodelovanju tožnika pri komuniciranju toženca z družbo sklepati, da je tožnik konkludentno dal dovoljenje na prenos materialnih avtorskih pravic in predelavo svojih avtorskih del. Zato sodišču ni bilo treba izvajati dokaznega postopka s strani toženca predlaganimi pričami in elektronskimi sporočili, ker ta ne more nadomestiti nesklepčnih trditev.
Izvajalec mora z izbranim načinom odprave napak doseči (ustrezen) pravilen rezultat in napako odpraviti tako, da ima delo značilnosti pravilne izpolnitve, torej značilnosti prevzete obveznosti.
Za izbiro (primernega) načina odprave napake tudi niso sami po sebi pomembni stroški, ki bodo s takšno odpravo napake nastali.
V 8. členu ZPP je uzakonjeno načelo proste presoje dokazov. Po tem določilu o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V sistemu proste dokazne ocene je sodnik tisti, ki ocenjuje dokaze, pri čemer ni vezan na nobena dokazna pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev. Temu nasprotna je vezana dokazna ocena. Po tej oceni, torej po pozitivni legalni dokazni teoriji pravo ne predpisuje le izbire dokaznih sredstev in načina izvajanja dokazov, marveč tudi njihovo dokazno vrednost. Zakon vnaprej striktno določa, kakšno težo ima posamezen dokaz. Ta teorija je bila značilna predvsem za srednjeveško pravo. Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, gre lahko za relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, lahko pa tudi za absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (površna ali pomanjkljiva dokazna ocena). Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.
Sodišče zavrne dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza takrat, kadar spozna, da je ta dokaz že uspel. Pa tudi takrat, kadar stranka ni navedla dejstev, ki jih namerava dokazovati s predlaganimi dokazi.
Skladno z določilom prvega odstavka 117. člena SPZ se za upravljanje skupnih delov smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo solastnino, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače. Vendar ne iz prvega ne iz drugega citiranega določila ne izhaja, da pogodba o upravljanju zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki niso zajeti v pogodbi o upravljanju (ki je niso podpisali), določene skupne dele pa uporabljajo. Zgolj uporaba skupne površine centra tudi s strani lastnikov objektov B in F (T. - novi del) zato ne pomeni, da pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki jo je sklenila tožnica le z lastniki poslovnih prostorov T. - stari del, vključuje tudi etažne lastnike T. - novi del.
Nekonkretizirane navedbe ne upravičujejo izvajanje dokazov.