ZDR-1 člen 118, 118/3.. ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 325, 338, 338/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodba na podlagi pripoznave - sprememba sodbe
Za presojo pravilnosti predmetne sodbe oziroma njenega izpodbijanega dela (glede reintegracije) ni odločilna uporaba določb, ki se nanašajo na spremembo tožbe, ampak pravilna uporaba določb ZPP, ki opredeljujejo institut sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP). V zvezi s tem je ključno, da toženka svoje pripoznave zahtevka ni preklicala, zato je sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, četudi je v vmesnem času tožnik modificiral zahtevek.
Tožnik napačno vztraja (in se pri tem sklicuje na judikat VIII Ips 8/2012), da četrti odstavek 41. člena ZDSS-1 nalaga sodišču odločanje o spremenjenem zahtevku. Po tej določbi lahko delavec spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke. Ta določba o privilegirani spremembi tožbe v sporu o prenehanju delovnega razmerja je sicer res specialnejša v razmerju do prvega odstavka 185. člena določb ZPP, po katerem je za spremembo tožbe praviloma potrebna privolitev toženke, vendar pa navedeno ne daje odgovora na vprašanje, ki je skupno tako pravdi kot delovnemu sporu, ali je po pripoznavi zahtevka sploh možna modifikacija zahtevka. Tako za pravdni postopek kot za postopek v delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja velja prvi odstavek 184. člena ZPP, da lahko tožnik do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Ta določba pove le, do kdaj najkasneje je možna sprememba tožbe, če pa (lahko že v začetni fazi postopka) pride do procesnih situacij oziroma dejanj strank, ki ob izpolnjevanju zakonskih pogojev lahko privedejo do zaključka postopka (kot npr. pripoznava zahtevka), so ta seveda upoštevna, obenem pa predstavljajo oviro za upoštevanje spremenjene tožbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - procesna odločitev
Odločitev sodišča prve stopnje je torej procesne narave, zato presoja premoženjskega stanja oškodovanke kot tožilke tudi v tem pritožbenem postopku ni mogoča.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - nagrada odvetnika - vštevanje nagrade - samostojna storitev odvetnika - sodna poravnava - pregled dokumentacije - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - nujni stroški stečajnega postopka
V skladu s tarifno št. 39 Odvetniške tarife lahko odvetnik obračuna posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za pregled spisov, listin in druge dokumentacije le, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. Nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in za druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, se ne obračunava in priznava posebej, ampak je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je te podatke oziroma listine nato uporabil.
S tem, ko je odvetniška družba dolžnika zastopala pri sklenitvi sodne poravnave, ni upravičena še do plačila svetovanja v zvezi s to poravnavo. Enako velja za pregled dokumentacije.
Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so nujni in potrebni za potek stečajnega postopka. Drugih stroškov ni mogoče priznati.
razveljavitev sklepa - izločitev dokazov - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma - interni postopek pri delodajalcu
Ker v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča niso podane okoliščine, ki bi kazale, da je interna komisija dejansko vršila predkazenski postopek in v njem namesto organov pregona zbirala za obdolženca obremenilne dokaze in ker je v sodni praksi bilo že večkrat sprejeto stališče, da se privilegij zoper samoobtožbo ne nanaša na postopke, kot je obravnavani, in ker po določbi drugega odstavka 18. člena ZKP dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, niso omenjeni med dokazi, na katere se sodna odločba ne sme opreti, zato tudi ne more priti do kršitve ZKP, niti Ustave.
Kot je pravilno v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče, je sodišče odredilo vročitev sodnega pisanja priči preko vročevalca zato, ker priča vabila za glavno obravnavo ni prevzela, kljub temu, da je bila o pisanju obveščena 25. 3. 2021. Tudi vročitev preko sodnega kurirja, ki jo je iskal dva krat, v razmaku dveh dni, je bila neuspešna. Vsled neuspelega vročanja je sodišče odredilo vročitev preko pooblaščenega sodnega vročevalca, zaradi česar so nastali stroški vročanja v že navedenem znesku.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11. ZD člen 207, 221, 221/1, 222.
procesna sposobnost dediča - zakonito dedovanje - procesna predpostavka - dedna izjava - vsebina sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - pozneje najdena oporoka
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v zaščiti interesov pravdno nesposobne stranke, ne pa interesi nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka sklicuje na morebitne procesne kršitve.
Morebitno pozneje najdeno premoženje, ki bi se še našlo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, bo sodišče razdelilo z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (prvi odstavek 221. člena ZD). Če pa se bo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju našla oporoka, bodo prizadete osebe lahko uveljavljale svoje pravice iz oporoke v pravdi (222. člen ZD).
Argumenti koherentnosti izhajajo iz načelne zahteve po medsebojni skladnosti (vsakršnih) pravnih pravil, to je tudi pravil znotraj istega predpisa, in ni najti nobenega razloga, zakaj bi se inkoherentnost (nasprotja in neskladnosti) znotraj istega akta obravnavala drugače kot inkoherentnost med različnimi splošnimi akti. Tako argument specialnosti kot argument kronologije sta povsem uporabljiva tudi pri nasprotjih znotraj istega pravnega akta, saj lahko isti akt vsebuje tako splošne kot specialne določbe, naknadne spremembe in dopolnitve istega akta pa omogočajo tudi uporabo argumenta kronologije. Vse metode razlage so se razvile prav zaradi nasprotij, nejasnosti in šibkosti jezikovnih sporočil v predpisu ali več predpisih.
Večinski delničar, če je skupščina sklicana na njegov predlog, se ne more sklicevati na privilegij glede ne-predložitve gradiva iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1. Sklic skupščine na predlog večinskega delničarja se opravi na podlagi prvega odstavka 295. člena ZGD-1, brez kakršnihkoli olajšav glede dolžnosti predložitve gradiva in obsega ter zagotovitve potrebnih informacij, ob popolnem upoštevanju 297.a člena ZGD-1, ki terja temeljito obrazložitev vsake točke dnevnega reda in zagotovitev vpogleda v gradivo že pred zasedanjem skupščine.
novo dejstvo - nedopustna pritožbena novota - tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini
Pritožnika navajata zgolj novo dejstvo, da sta šele po poizvedovanju ugotovila, kje se nahaja original pogodbe, in sicer pri notarki A. A., kjer je bil deponiran v zavarovanje dolga drugega toženca. Ob tem ne pojasnita, zakaj teh okoliščin, ki v pravdi niti niso pravno odločilne, nista uspela predstaviti do konca naroka za glavno obravnavo, zato jih pritožbeno sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 337. člena ZPP ne more upoštevati.
zamudna sodba - odprava nesklepčnosti - odgovor na tožbo - pooblastilo pooblaščenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zamudna sodba je bila izdana preuranjeno, ne da bi bil predhodno izpeljan postopek za odpravo nesklepčnosti tožbe ter z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila vročitev sklepa s pozivom na dopolnitev pooblastila pooblaščencu drugotožene stranke opravljena v skladu z zakonom.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1.
Iz samega besedila 1. točke 7. člena Uredbe št. 655/2014 izhajata dva ključna vsebinska pogoja za ugoditev predlogu za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa dolžnika v tujini: izkazanost nujnosti takšnega posega in izkazanost dejanskega tveganja, da bo brez takšnega ukrepa kasnejša izvršitev upnikovega zahtevka ovirana ali precej otežena. Kot konkretizirano (subjektivno) ravnanje dolžnika bi bilo sicer mogoče obravnavati navedbe upnika v zvezi z obremenjevanjem premoženja (ustanavljanjem zastavnih pravic na premičninah), vendar zgolj dejstvo ustanovitve zavarovanja oziroma nevložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, samo po sebi ne izkazuje neutemeljenosti takšnega ravnanja dolžnika v odnosu do drugih njegovih upnikov (pa čeprav so to dejansko povezane družbe, kot to trdi upnik). Morebitna neobičajnost takšnega ravnanja dolžnika še ne dokazuje, da so te terjatve preostalih upnikov fiktivne oziroma drugače neutemeljene in da je zato ravnanje oziroma opustitev dolžnika v zvezi s temi šteti za izigravanje preostalih upnikov.
neizbira kandidata - izbirni postopek - imenovanje direktorja
Tožnik ne uveljavlja, da bi toženka pri imenovanju direktorja kršila katero izmed določb ZZ postopkovne narave (npr. glede organa, ki imenuje direktorja, glede izvedbe razpisa, ...), pač pa toženki očita predvsem, da v izbirnem postopku ni v zadostni meri oziroma na ustrezen način preverjala izpolnjevanja pogojev za imenovanje direktorja. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da ta kršitev ni podana, obenem pa je že samo nakazalo pomisleke, ali očitano sploh lahko predstavlja postopkovno kršitev v smislu 36. člena ZZ.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska - dnevni počitek
Zaradi zmotnega izhodišča, da je bila tožniku pravica do tedenskega počitka kršena že zato, ker znotraj istega koledarskega dneva ni imel 24 neprekinjenih ur počitka, sodišče ni ugotavljalo, ali je bil tožniku zagotovljen 24-urni neprekinjeni počitek v dveh zaporednih dnevih.
dogovor o ari - dvojna ara - vrnitev dvojne are - akcesornost pogodbe o ari - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe - razlaga pogodbe - jezikovna razlaga - metode razlage - utrditev pogodbene obveznosti strank - delna izpolnitev obveznosti
Da bi imel dogovor o ari pravne učinke, mora biti poleg splošnih predpostavk, ki veljajo za vse pravne posle, izpolnjena dodatna predpostavka - izročitev denarnega zneska, ki je predmet are. Druga pomembna značilnost dogovora o ari je njegova akcesorna narava. Njegova veljavnost je odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena. Če glavna pogodba ni veljavno sklenjena, tudi dogovor o ari nima pravnega učinka, znesek, ki je bil plačan kot ara, pa ima značilnost izpolnitve brez pravnega temelja.
Jezikovna razlaga je praviloma temeljni razlagalni argument, dopolnjujejo jo pa tudi druge razlage, predvsem teleološka in sistemska razlaga, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu besedila kot celote. Vendar pa že v osnovi jezikovna razlaga določa besedni pomen pravnega besedila in hkrati mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. Tako je potrebno pri razlagi pomena besed še vedno ostati znotraj meja in pomenskega okvira določenega pomena besed.
Dogovor o ari mora biti jasen in nedvoumen. Samo na podlagi okoliščine, da je ena stranka drugi ob sklenitvi pogodbe plačala določen denarni znesek (še zlasti, če je njena obveznost, ki je nastala s sklenitvijo pogodbe, denarna obveznost), ni mogoče sklepati, da sta se stranki s tem dogovorili za aro. V dvomu je zato treba šteti, da ima takšno plačilo značilnost delne izpolnitve, in ne tudi osrednje funkcije are - utrditve pogodbenih obveznosti.
poslovni razlog - presežni delavec - kriteriji - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je toženka pri določanju presežnega delavca pravilno upoštevala zgolj delavca, ki sta bila zaposlena na delovnem mestu Višji referent, in ne tudi delavcev, zaposlenih na delovnem mestu Strokovni sodelavec, saj to ni bilo primerljivo z delovnim mestom Višji referent. Izhajalo je iz različnih opisov nalog teh dveh delovnih mest, dejansko vsebino izvajanja nalog pa je preverilo tudi z zaslišanji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047837
KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - pristranskost sodišča - izločitev dokazov - sodna odločba - dokazna vrednost - nepristranskost sodnika - listine, izločene iz kazenskega spisa - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Pritožbeno sodišče je v zgoraj citiranem sklepu v točki 6 že obrazložilo, da se po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP iz spisa izloča tiste dokaze, na katere se sodna odločba ne sme opirati. Izločeni deli obtožnice, sodne odločbe, zapisa zaključne besede državnega tožilca in ostalih v izreku napadenega sklepa navedenih listin, pa zajemajo le dejstva, ki po oceni pritožbenega sodišča nimajo dokazne vrednosti. Zato sodišče prve stopnje na takšna dejstva sploh ne more opreti sodne odločbe in zato ne gre za dokaze, ki se sicer iz spisa izločajo na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP. Zato je bilo potrebno pritrditi pritožbi višjega državnega tožilca, ki pravilno navaja, da listine, ki jih je sodišče z napadenim sklepom izločilo iz spisa, ne morejo biti predmet izločitve po 83. členu ZKP, prav tako pa ni najti nobene določbe ZKP, ki bi narekovale njihovo izločitev. Prav tako pritožbeno sodišče soglaša z navedbami pritožnika, da ne more biti govora niti o okuženosti sodnika, saj je razlika med dejstvi in dokazi sodišču znana in je zato bojazen, da bi seznanitev sodnika kot pravnega strokovnjaka, s povzetimi vsebinami navedenih delov kazenskega spisa vplivala na njegovo nepristranskost, odveč. Zato ne vzdrži obrazložitev napadenega sklepa o "sadežu zastrupljenega drevesa", saj mora sodišče prve stopnje svojo odločitev obrazložiti, kar omogoča preveritev pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve tudi glede tega, ali je sodišče morebiti sodbo oprlo na nedokazana dejstva, kar dejstva za katera ni drugih dokazov, razen izločenih, tudi so, kar navaja v pritožbi višji državni tožilec, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za znižanje denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je sodišče prve stopnje odmerilo v višini dvanajstih bruto plač. Na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 je pravilno upoštevalo, da je bila tožnica ob prejemu izredne odpovedi stara 54 let, da ima končano višjo ekonomsko šolo (VI. stopnja izobrazbe), da je bila pri toženi stranki zaposlena 20 let, da zaradi prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti in da je že leto in pol brezposelna.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - izbira metode cenitve - dokazna ocena sodišča - popolnost izvedenskega mnenja - sodelovanje v dokaznem postopku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnici je bilo z možnostjo večkratne podaje pripomb zagotovljeno učinkovito sodelovanje v postopku. Odgovor cenilca z dne 19. 4. 2021 se je nanašal na strošek legalizacije, ki pa ga sodišče prve stopnje nato pri cenitvi ni upoštevalo in za njegov znesek ni znižalo vrednosti, česar dolžnica v pritožbi niti ne izpodbija, saj ji je v korist. Po pojasnjenem ni bila prizadeta njena pravica do izjave.
trditveno in dokazno breme - substanciranje dokaznega predloga - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti
Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da ji je tožena stranka obljubljala plačilo celotnega dolga ter v dokaz navedenega predložila elektronska sporočila. Glede na navedeno se je na toženo stranko prevalilo procesno trditveno in dokazno breme, da se obljube plačil ne nanašajo na iztoževane terjatve (212. člen ZPP), ki pa mu ta ni zadostila.
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj ta dokazni predlog ni bil substanciran. Tožena stranka ob dokaznem predlogu ni pojasnila, v zvezi s katerim pravno relevantnim dejstvom naj se ga zasliši. Stranka mora namreč natančno opredeliti, katero sporno dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, prej navesti, o čem naj priča. Ta člen velja tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank (263. člen ZPP). Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika oziroma sklicevanje „kot doslej“ ne zadošča.
Ker je že samo dejstvo, da je dolžnica vložila ugovor, v katerem je to plačilo uveljavljala, treba šteti kot strinjanje dolžnika s plačilom izterjevanega dolga s strani tretje osebe, predmetna obveznost pa ni takšna, da bi jo lahko opravila zgolj dolžnica osebno, je glede na določbo tretjega odstavka 271. člena OZ upnik takšno izpolnitev dolžan sprejeti kot izpolnitev dolžnice, saj je bila opravljena po izpolnitvenem upravičencu.
V predmetnem postopku gre za zahtevek na nedopustnost izvršbe v skladu z prvim odstavkom 64. in tretjim odstavkom 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kjer konkurirata dve pravici in sicer pogodbena hipoteka drugo toženke in zatrjevana skupna lastnina tožnice in njenega moža - dejanskega dolžnika v izvršilnem postopku. Pridobitelj namreč z izročitvijo in prevzemom notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila pridobi pričakovano lastninsko pravico in ne že s podpisom prodajne pogodbe. Bistveno je namreč, ali je prišlo do izstavitve (overjenega) zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine preden je upnik pridobil svojo pravico.