KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047411
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/5. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 437, 437/1.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - zavrženje obtožnega predloga - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - uporaba službenega vozila
Obdolžencu očitano dejanje sicer res izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po petem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1, vendar pa ne bo že vsaka uporaba tuje stvari dosegala tako stopnjo družbene nevarnosti, da bi bila potrebna kazenskopravna intervencija, ki predstavlja skrajno sredstvo družbenega odzivanja na odklonska ravnanja. Zato zgolj enkratna in kratkotrajna uporaba službenega vozila v zasebne namene ne more avtomatično pomeniti, da sta narava in teža obdolžencu očitanega ravnanja takšni, da zahtevata kazenskopravno varstvo delodajalčeve lastnine.
čakanje na delo - pravica do premestitve - invalid
Tožena stranka bi tožniku lahko zagotovila delo na ustreznem delovnem mestu, in ga tudi je (čeprav brez nove pogodbe o zaposlitvi), zato je tožena stranka odredbo o napotitvi na čakanje na delo doma izdala neupravičeno.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12a, 12b, 12b/2, 13, 13/2.. ZSVarPre člen 8, 8/1.. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse - dohodki prosilca in članov njegove družine
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dohodki toženca oziroma njegove družine ugotovilo, da je kot samostojni podjetnik v letu 2020 posloval z dobičkom v višini 6.563,85 EUR, njegova žena pa je imela v zadnjih treh mesecih dohodek v višini 1.963,31 EUR (in še toženec ji je nakazal 638,53 EUR). Do dohodka iz naslova najema in štipendije se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba mu utemeljeno očita, da dohodek, ki ga je upoštevalo (dobiček, ki ga je treba deliti z 12 za 12 mesecev - 546,99 EUR; ženin dohodek 654,44 EUR oziroma 867,28 EUR), nikakor ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka na člana družine. Tako je odločitev, da se toženčeva vloga za oprostitev plačila sodne takse zavrne, zmotna in najmanj preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00056698
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. ZPotK člen 7. OZ člen 86, 112, 119. ZPP člen 286, 286/4, 292, 337.
kredit v CHF - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula - nepošten pogodbeni pogoj - glavni predmet pogodbe - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - standard povprečne skrbnosti - sodbe SEU - pogodba aleatorne narave - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - nova dejstva in dokazi v pritožbi - dokazni predlog za zaslišanje priče - objektivna novota - subjektivna novota - potek glavne obravnave - dokaz iz drugega postopka
Pomembno je, da je tožena stranka z zadostno mero skrbnosti poučila tožečo stranko o možnih zvišanjih ali znižanjih vrednosti tuje valute, da bi tožeča stranka lahko ocenila potencialno znatno ekonomsko posledico tega pogoja ter vpliv na njene finančne obveznosti iz te pogodbe.
Tožeča stranka je za pričo vedela, pa je ni predlagala, ker je šlo za bančnega referenta tožene stranke; ko pa je odvetnik slišal izpovedbo priče, pa je podal ta dokazni predlog kot novoto. Določbe 337. člena ZPP ni mogoče razumeti tako, da odvetnik čaka do izvedbe dokaza (pa še v drugem postopku) in se nato glede na vsebino izpovedbe priče odloči, ali bo ta dokaz predlagal.
OZ člen 9, 191.. URS člen 49.. ZPP člen 337, 337/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 2, 2/1, 84, 84/7.
nasprotna tožba - vrnitveni zahtevek - nadure
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izračunu tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi, ki je število nadur za posamezni mesec izračunala na način, da je od števila opravljenih ur odštela število ur delovnih dni (brez praznikov, letnih dopustov in drugih odsotnosti z dela). Za višino dodatka za nadurno delo (50 %) je pravilno upoštevalo Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (sedmi odstavek 84. člena).
postopek prisilne poravnave - glasovanje o prisilni poravnavi - potrjena prisilna poravnava - povezane osebe - navadni upniki - pridobitev procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija upnika - ločitveni upnik - procesna legitimacija ločitvenega upnika - pravica ločitvenih upnikov - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - stranke glavnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane družbe
Ločitvenim upnikom pritožba zoper sklep o potrditvi PP ni odvzeta.
Iz navedenih odločb izhaja, da imata pritožnika status ločitvenih upnikov, katerih terjatev je zavarovana, zato ni bilo odločeno ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, upnika pa nimata pravice glasovati o PP.
Čeprav iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožena stranka v zvezi z očitanimi kršitvami sicer formalno vodila "disciplinski postopek", je bistveno, da posamezna ravnanja tožene stranke po vsebini predstavljajo izpolnitev obveznosti pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, ne glede na to, kako je formalno poimenovala listine v zvezi s tem (npr. opozorilo z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vabilo na zagovor o uvedenem disciplinskem postopku, zapisnik o zagovoru o uvedenem disciplinskem postopku, itd.).
Tožnik je storil kršitev spolnega nadlegovanja sodelavke in ima njegovo ravnanje vse znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po določbi prvega odstavka 197. člena KZ-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2008) člen 35.. ZDR-1 člen 154.
plačilo nadomestila - pravica do odmora
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženka tožniku odmor zagotovila oziroma da mu njegove pravice do odmora, kot jo ureja 154. člen ZDR-1, ni kršila in da tožnik ni opravljal dela, ki mu ga ne bi plačala, zaradi predaje dela.
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZDZdr člen 2, 31, 31/1, 67, 67/1.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - najbližja oseba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Pritožnik ni zadržana oseba, niti ni njen odvetnik ali psihiatrična bolnišnica, ki tudi ima procesno legitimacijo za vložitev pravnega sredstva. Pritožbeno pa niti ne zatrjuje, da bi bil zakoniti zastopnik zadržane osebe. V zvezi z njegovimi navedbami, da je zunajzakonski partner zadržane osebe, pa je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da v tem konkretnem primeru nima niti položaja najbližje osebe, saj je najbližja oseba v prvi vrsti oseba, ki jo določi zadržana oseba ter da je zadržana oseba v tem konkretnem primeru za najbližjo osebo izbrala očeta, zaradi česar ni bilo podlage za določitev najbližje osebe po izključujočem vrstnem redu, določenem v 10. točki 2. člena ZDZdr. Ker iz podatkov v spisu, tudi iz zapisnika o opravljenem naroku z dne 1. 6. 2021, na katerem je kot izbrana najbližja oseba sodeloval oče zadržane osebe, ne izhaja, da bi zadržana oseba svojo izbiro najbližje osebe pred izdajo sklepa o zadržanju morebiti preklicala ali spremenila (in o tem obvestila tudi sodišče prve stopnje), se tako za povsem neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe pritožnika, da ima on v tem konkretnem primeru kot zunajzakonski partner v skladu z 10. točko 2. člena ZDZdr položaj (izbrane) najbližje osebe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - nezakonitost odpovedi
Obrazložitev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je preskopa, saj odpovedni razlog ni konkretiziran in je opredeljen le abstraktno, zato je takšna odpoved nezakonita.
razlika v plači - dejansko opravljanje dela - dogovor o poravnavi obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi 13. člena nove pogodbe o zaposlitvi, ki v četrtem odstavku določa, da "pogodba predstavlja celoten dogovor med strankama in nadomešča vse morebitne prejšnje ustne in/ali pisne dogovore", ter da "pogodbeni stranki razen zahtevkov iz te pogodbe druga do druge nimata nobenih medsebojnih zahtevkov, oziroma se tem izrecno odpovedujeta", pravilno zaključilo, da se je tožnik s podpisom te pogodbe odpovedal zapadlim razlikam v plači iz naslova plačila za dejansko delo za obdobje od 1. 2. 2016 do 1. 8. 2018.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožnika, da je v mesecu avgustu 2018 opravljal enako delo kot v septembru 2018, ko je opravljal delo novinarja specialista, utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike v plači za ta mesec, ki do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi še ni zapadla v plačilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00048321
ZPP člen 8, 212, 213, 236a, 236a/6, 324.. URS člen 22, 23.. ZVZD-1 člen 5, 12.. ZDR člen 45.. OZ člen 131, 170, 170/1, 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2, 285, 285/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine
Tožena stranka ni zagotovila pogojev za varno opravljanje dela v smislu 5. in 12. člena ZVZD-1 oziroma ni zagotovila varnih delovnih razmer v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju v smislu določbe 45. člena v času škodnega dogodka veljavnega ZDR. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke, ki jo določa 131. člen OZ.
motenje posesti - motilno dejanje - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Da bi bilo dejanje motilno, mora priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
Po presoji pritožbenega sodišča narisana barvna znamenja na drevesih ne predstavljajo niti minimalne spremembe dejanskega stanja, ker že po sami naravi stvari ne morejo ovirati izvrševanja posesti tožnikov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Toženka je tožniku podala zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot je opredeljen v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, oziroma je dokazala, da v času podaje odpovedi in v obdobju po njej ni zaposlovala novih delavcev na delovnem mestu Skrbnik ključnih kupcev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048869
KZ-1 člen 61. ZKP člen 402, 402/3, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - objektivni razlog - premoženje
Obsojeni ni lastnik nepremičnine, ki je predmet postopka v pravdni zadevi tožeče stranke F. d.o.o. zoper obsojenca in njegovo pokojno ženo pod opr. št. II P 483/2019, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi iz tega premoženja lahko poravnal dolg, ki ga ima do oškodovane družbe in s tem izpolnil posebni pogoj, določen v okviru izrečene mu pogojne obsodbe.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - delno plačilo dolga - neizpolnitev obveznosti - objektivne okoliščine
Obsojenka bi v skladu s svojimi zmožnostmi lahko v tem času do poteka roka za izpolnitev obveznosti oškodovancu redno plačevala vsaj manjše zneske, s čimer bi izkazala svojo pripravljenost, da dolg oškodovancu povrne. Tega pa ni storila, zaradi česar je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da vzroka neizpolnitve ni iskati v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojenki onemogočale pravočasno izpolnitev obveznosti, temveč v njenem nesprejemljivem odnosu do kaznivega dejanja in izrečene pravnomočne sodbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala tožena stranka tožniku pred podajo izredne odpovedi omogočiti zagovor in mu podati pisno seznanitev z očitanimi kršitvami, ki jih je kasneje navedla v izredni odpovedi. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da okoliščine, ki jih je navajala tožena stranka, in sicer nesoglasja med strankama, tožnikova zapustitev delovnega mesta, tožnikovo zanikanje kršitev, ne predstavljajo okoliščin, ki bi toženo stranko razbremenile obveznosti, da tožniku zagotovi zagovor v postopku podaje izredne odpovedi, v smislu drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da so v odpovedi zapisane kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku, časovno, krajevno in po vsebini nekonkretizirane in pavšalne, da na njihovi podlagi ni mogoče presoditi, ali sploh predstavljajo hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot tudi ne njihove pravočasnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050056
KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70a/2, 70a/3, 191, 191/1. ZKP člen 251, 251/1, 340, 340/2, 492, 492/2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - podrejen položaj - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - psihiatrično izvedensko mnenje - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - navzočnost na glavni obravnavi - izvedenec
Če v izreku sklepa o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem domu nista navedena njegovo periodično preverjanje ter skrajni rok trajanja iz drugega in tretjega odstavka 70.a člena ZKP, izrek posebej ni nerazumljiv in še manj protisloven. Kvečjemu je posredi kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki je predmet preizkusa šele, ko bistvene kršitve določb kazenskega postopka niso bile ugotovljene in ko je sodna odločba tudi glede odločilnih dejstev vzdržala.
Pri presoji objektivne identitete spora, torej ali teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je poleg tožbenega predloga treba upoštevati tudi razmerje na katerem temelji tožba.
Pravnomočnost se nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek, zato so z njo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.
postopek prisilne likvidacije - stroški odvetnika - pooblastilo za sklic skupščine - vložitev predloga - soglasje za plačilo stroškov - obrazložitev predloga - trditvena podlaga - obseg storitve - zavrnitev soglasja k plačilu stroškov postopka - nagrada upravitelja
Storitev na podlagi pooblastila odvetniku lahko sodi med druge storitve iz 6. točke sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP, ki niso zajete v nadomestilo nagrade upravitelju, če stečajni upravitelj za izvedbo zastopanja dolžnika v sodnem postopku nima potrebnega posebnega strokovnega znanja s področja, ki ni predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja, ali če je te storitve v posameznem postopku treba opraviti v takem obsegu, da jih ne more opraviti upravitelj sam.
V konkretnem primeru ni sporno, da je upraviteljica za vložitev predloga v nepravdni gospodarski zadevi pooblastila odvetniško družbo. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožnice, da mora pooblastitelj naročeno in opravljeno delo odvetniku plačati, ne glede na dosežen rezultat postopka, za vodenje katerega ga je pooblastil. Vprašanje je le, ali gre za strošek, ki je vključen v nadomestilo nagrade upraviteljici ali pa za drug strošek, ki se plača iz likvidacijske mase.