Tožeča stranka ni popravila oziroma dopolnila vloge tako, da bi bila primerna za obravnavo, prav tako ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Ker vloga ni bila ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, je ni bilo dopustno vsebinsko obravnavati.
ZPP člen 116, 116/1, 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 36.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - napačna vročitev - vročilnica - javna listina - izpodbijanje vročilnice - trditveno in dokazno breme - neizvedba dokaza - nedovoljenost informativnih dokazov
Ker dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zamude ni zatrjeval, oziroma ji je celo nasprotoval, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso podani. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za ugovor zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev sklepa o izvršbi je uveljavljanje napake sodišča), to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožba), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje.
Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki temu bremenu ni zadostil. Ob tem, ko se v spisu nahaja vročilnica, ki dokazuje vročitev sklepa o izvršbi dolžniku osebno, na njegovem naslovu, le s trditvami o prevzemu pošiljke s strani tretje osebe, ki se nahaja na drugem naslovu, temu bremenu ni zadostil. In ker že njegove trditve o napačni vročitvi niso bile celovito konkretizirane, da bi vzbudile dvom v vročilnico, tudi izvedba predlaganih zaslišanj v zvezi z zatrjevanim napačnim prevzemom pošiljke ni bila potrebna. Z njihovo izvedbo namreč dopolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage ne bi bilo mogoče, saj informativni dokaz, ki bi bil šele podlaga na podajo relevantnih trditev, ni dovoljen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 169, 169-2, 170, 170/3, 244.. ZZVZZ člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 80/5, 81.. ZPP člen 4, 8.. URS člen 51.. ZPacP člen 3.
osebni zdravnik - pravica do izbire
Tako kot 80. člen ZZVZZ zavarovancem pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja poleg ostalih zagotavlja pravico do proste izbire splošnega osebnega zdravnika (1. in 2. odstavek) in določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta, kar se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja (3. odstavek), je sistemsko edino logično, da ima takšno možnost tudi izbrani osebni zdravnik. Za ureditev načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika 5. odstavek ZZVZZ pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj izrecno določa, da ga uredi s splošnim aktom. Torej s POZZ, po katerih lahko tudi osebni zdravnik, ki ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil, predlaga prekinitev izbire. Prav takšno dejansko stanje je po prepričljivih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča podano tudi v obravnavani zadevi.
razdelitveni narok - sklep o poplačilu - prenehanje terjatve
Pritožba ne zatrjuje, kdaj je upnikova terjatev prenehala oziroma ne izkaže, da je upnikova terjatev prenehala pred razdelitvenim narokom. Ob navedenem je potrditi obračun upnikove terjatve po sodišču prve stopnje na dan razdelitvenega naroka ter glede na prvi in drugi odstavek 208. člena ZIZ potrditi tudi izpodbijano odločitev
odškodninski spor - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - elementi odškodninske odgovornosti - trditvena in dokazna podlaga tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - preklic neresničnih trditev
Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe, razen če je očitno, da stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
V postopku izdaje zamudne sodbe sodišče za podlago vzame dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih trditev, če dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Glede na podane trditve tožnika o elementih odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je na podlagi zatrjevanih dejstev, navedenih v tožbi, tožbeni zahtevek utemeljen (sklepčnost tožbe).
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - odgovor upnika na ugovor tretjega
ZIZ v drugem odstavku 65. člena določa, da v kolikor upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Sodišče v izvršbi v tej fazi odločanja o ugovoru tretjega namreč ne opravi vsebinske presoje upnikovega nasprotovanja, temveč na podlagi upnikove izjave, da ugovoru tretjega nasprotuje, ugovor le zavrne.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 44, 44/1, 44/1-2.
sodni register - zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - sklep o zavarovanju - začasna odredba - vpis spremembe družbenika v sodnem registru
Začasna odredba se v skladu s 5. točko drugega odstavka 5. člena ZSReg le zaznamuje pri poslovnem deležu družbenika, na katerega se ta nanaša. Ne more pa biti podlaga za vpis spremembe imetništva poslovnega deleža, saj za to ni podlage v materialnem pravu.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 55/1-12, 71, 71/1, 71/2. ZIUPOPDVE člen 121. Sklep o spremembi Sklepa o podaljšanju ukrepa odloga izvršbe (2021) člen I. Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (13.05.2021) člen 2.
odlog izvršbe - dom dolžnika - interventni ukrepi - COVID-19 - epidemija - trditveno breme - izvršilni naslov - nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - pomanjkanje aktivne legitimacije - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
V tem postopku dolžnica terjatvi upnika na izpraznitev in izročitev stanovanja, za katero ima ta izvršilni naslov, ne more nasprotovati.
Dejstvo, da se bo morala dolžnica z družino preseliti, pa (še) nima druge nepremičnine, v kateri bi lahko uredili nov dom, ni razlog za odlog izvršbe, saj ne gre za okoliščino, ki bi ga opravičevala. Iz dolžničinih trditev pa izhaja, da njene zdravstvene težave trajajo že več let, kar pomeni, da ne gre za oviro, ki bi ji le trenutno onemogočala, da bi si uredila nov dom drugje. Če sama fizično ni sposobna iskanja stanovanja, lahko za to pooblasti koga drugega (npr. družinskega člana).
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 je z 31. 12. 2020 z določenimi izjemami res odložil izvršbo za dolžnike, ki so fizične osebe. Ukrep odloga izvršbe je veljal do 31. 1. 2021, vendar ga je Vlada Republike Slovenije podaljšala dvakrat in sicer najprej do 17. 3. 2021 in naknadno do 18. 4. 2021. Z njim in dvakratnim podaljšanjem je bil tako odlog izvršbe odložen (le) do 18. 4. 2021, zaradi česar izpodbijana odločitev ni v nasprotju s tem zakonom.
Epidemija ni več razglašena, zadnji Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 12. 5. 2021 je prenehal veljati z iztekom 15. 6. 2021. Sicer pa dolžnica konkretnih ukrepov, povezanih z razglašeno epidemijo, ki bi ji onemogočali iskanje novega bivališča ni niti zatrjevala, še manj dokazovala, zato konkretnejša obravnava njenega predloga v zvezi s tem razlogom niti ni mogoča.
DZ člen 199.. ZZZDR člen 133.. OZ člen 311, 316, 316-5.
preživnina - verzija - režijski stroški - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - stroški najemnine - pobotni ugovor - vzajemne terjatve - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
V spornem obdobju je mld. A. (zaradi zdravstvenih težav matere - toženke in na podlagi dogovora staršev) dejansko prebival pri očetu - tožniku. Tožnik je v tem času kril izdatke, ki bi jih morala nositi toženka. S tem je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščenja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke), kar ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz 199. člena DZ oziroma 133. člena ZZZDR.
zavrženje pritožbe kot prepozne - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik pritožbo vložil 18. 2. 2021, kar je po preteku 8-dnevnega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
predmet izvršbe - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe v etažni lastnini - neločljiva povezanost - neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je na predmetu izvršbe vzpostavljena etažna lastnina. To pa pomeni, da stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), na katerega se sklicuje pritožnik, v konkretnem primeru ne velja. Gre za izjemo od navedenega načela, po katerem posamezni deli, na katerih je vzpostavljena etažna lastnina ne delijo usode zemljišča in niso sestavni del le-tega, temveč predstavljajo pravno samostojno stvar.
V nasprotju z načelom superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavina zemljišča in ni v samostojnem pravnem prometu, z vzpostavitvijo etažne lastnine stavbišče postane neločljivo povezan skupen del stavbe, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe v etažni lastnini, in je tako stavbišče tisto, ki ni več v samostojnem pravnem prometu. Neločljivo je povezano z lastnino na posameznem delu. V konkretnem primeru to za stavbišče iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, kar bo res še treba urediti. A to ne predstavlja ovire za prodajo posameznega dela, ki je kot tak vknjižen v zemljiški knjigi v korist dolžnika.
kaznivo dejanje grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v obsodilni sodbi - izpovedba priče - dejanski in pravni razlogi sodbe - uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe - dokazna ocena - plačilo stroškov kazenskega postopka - izločitev dokazov
Res je tudi to, da je sodišče prve stopnje oprlo sodbo na izpovedbo priče D. D., ki ji je na glavni obravnavi predočalo vsebino uradnega zaznamka, ki so ga po razgovoru s pričo opravili policisti. To je smelo storiti, kajti uradni zaznamek ni bil sestavljen protipravno, temveč po zbranem obvestilu iz prvega odstavka 148. člena ZKP. Ker je posredi obvestilo, ki ni predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP, ovir za njegovo uporabo v dokazne namene na glavni obravnavi ni bilo. Ključno je, da je bilo uporabljeno kot pomoč pri nastajanju pričine izpovedbe in ne na način, da bi njeno izpovedbo kakorkoli obšlo ali jo celo nadomestilo. Ker obseg dokazovanja ni sestavni del izreka sodbe, v katerem so odločilna dejstva opisana, manjkajoča navedba v razlogih sodbe o zaslišanju priče, za procesno pravilnost sodbe ni pomembna. Sploh tedaj, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja oškodovančev pooblaščenec, ker v zakonu niti kot sestavina obrazložitve sodbe iz sedmega odstavka 364. člena ZKP ni zahtevana. Pravilno ugotovljena odločilna dejstva in pravilno uporabljeno materialno pravo niso v razmerju vzroka in posledice temveč sta samostojna pogoja, ki vsak zase določata pravilnost sodbe. Pomeni, če niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva ali so bila ugotovljena zmotno, do uporabe prava, pravilne ali nepravilne ne more priti. Pride lahko le po popolno in pravilno ugotovljenih odločilnih dejstvih, ki še vedno niso zagotovilo, da bo v naslednjem koraku tudi pravo pravilno uporabljeno. Da bi sodišče prisodilo premoženjskopravni zahtevek upravičencu ni odvisno od obdolženčevega pripoznanja zahtevka temveč od vrste sodbe oziroma, če je obdolženega v sodbi spoznalo za krivega. Sodišče druge stopnje uvodoma opozarja, da je vsebinski pogoj za prisojo premoženjskopravnega zahtevka upravičencu v kazenskem postopku, zadostnost podatkov. Ti prisojo premoženjskopravnega zahtevka omogočajo ali je ne omogočajo in je treba upravičenca napotiti na pravdo. Pomeni, da sodišče v zadnjem primeru ne odloča o neutemeljenosti premoženjskopravnega zahtevka po sebi, temveč le o zmožnosti prisoje, kar ni isto.
neznatna škoda - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravljanje dejavnosti - zaloge
Začasna odredba s prepovedjo razpolaganja z vsemi zalogami ne prestavlja neznatne škode, saj tožena stranka ne bi mogla izpolnjevati obveznosti upnikom, med katerimi sta tudi tožeči stranki.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/1, 12a. ZBPP člen 13, 13/2.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - stroški bivanja - stroški v zvezi z vzdrževanimi družinskimi člani - premoženjsko stanje predlagatelja - trditveno in dokazno breme - nedopustna pritožbena novota
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sklepa ne da preizkusiti, ker se sodišče ni konkretizirano opredelilo do posameznih predloženih položnic oziroma nujnih mesečnih stroškov prve tožnice (plačilo RTV prispevka, plina, elektrike …). Jasno je, da ima pritožnica tovrstne vsakomesečne stroške, a za opredelitev materialnega položaja pritožnice za namen predlagane taksne oprostitve, natančnejša opredelitev o tem, koliko ji ostane po plačilu navedenih mesečnih stroškov in kreditnih obveznosti, ni potrebna.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048447
ZOR člen 28, 28/1, 85, 85/3, 89, 89/1, 279, 279/1, 279/2, 387, 1089. OZ člen 18, 18/1, 376. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) uzanca 116, 119.
pooblastilo za zastopanje - konkludentno ravnanje - gradbena pogodba - končni obračun - izvensodna poravnava - arbitražni dogovor - pripoznava dolga - prenehanje teka zamudnih obresti
Tožena stranka je sama navajala, da je bil A. njen pooblaščenec, ker dela tožničinih trditev, da "se je (A. A.) pred uvedbo izvajalca v posel tako tudi pismeno identificiral in da je bila tudi ženina izjava, da bo vse aktivnosti v vezi celotne pogodbe št. 6/98 vodil njen mož", v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala. Zato v tem pritožbenem postopku tudi ne more uspeti s sklicevanjem na tretji odstavek 85. člena ZOR v smislu, da je šlo za poslovanje med dvema gospodarskima družbama in da mora zato vsak pogodbenik vedeti, da mora za pravno veljavnost sklenjenih pravnih poslov in pogodb to odobriti in skleniti zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
Stranke gradbene pogodbe s končnim obračunom uredijo medsebojna razmerja in določijo način izvršitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti.
Zaradi obstoja veljavnega Zapisnika pravni temelj vtoževane terjatve ni več v gradbeni pogodbi št. 6/98, temveč v omenjenih zapisnikih.
Določba o prepovedi obrestnih obresti ima naravo kogentnega predpisa, katerega uporabe pa stranki s pogodbo ne moreta izključiti.
ZD člen 40, 133, 133/1, 138, 138/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - priznanje pravne veljavnosti oporoke - nujni dedič - nujni delež - podpis zapisnika zapuščinske obravnave - odpoved dediščini - uveljavljanje pravice do nujnega dednega deleža v pritožbenem postopku - javna listina
Iz zapisnika povsem jasno izhaja, da pritožnik na obravnavi nujnega dednega deleža ni uveljavljal. Z izjavo, da priznava oporoko in ne uveljavlja ničesar, se je dejansko odpovedal dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Izjave o odpovedi dediščini (ali o sprejemu dediščine) ni mogoče preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050057
ZKP člen 358, 358/3, 371, 371/1, 371/1-11, 391. KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3.
nasilje v družini - oprostilna sodba - ni dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nasilje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - izpovedba priče (oškodovanca) - podrejen položaj
Sodišče bi lahko, ko je dokazni postopek pokazal, da je družinska skupnost oziroma zunajzakonska zveza med obdolžencem in oškodovanko prenehala, opis kaznivega dejanja prilagodilo ugotovljenemu dejanskemu stanju z navedbo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, kaznivo dejanje pa kvalificiralo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1. S tem v opis kaznivega dejanja ne bi nedovoljeno poseglo in obdolžencu ne bi ravnalo v škodo, saj bi dodalo tiste znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1, za katerega je predpisana nižja kazen zapora, in sicer do treh let, in še vedno bi bilo opisano isto ravnanje kot pred posegom.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - individualizacija denarne odškodnine - enotna sodna praksa - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je utrpel poškodbe glave (krvavitev v možganih in pretres ter zlom nosni kosti in rana na čelu) ter poškodbe rok in sicer zlom desne podlahtnice, zlom 4. in 5. dlančnice leve roke in večkomadni zlom končnega členka palca leve roke in še zlom 9. in 10. rebra na desni strani in udarnino obeh pljučnih kril (tč. 8. obrazložitve). Poškodba glave je bila ocenjena kot „kompleksna“ in povzetek le bistvenih okoliščin, ki sodijo v odločilna dejstva za odmero denarne odškodnine za telesne bolečine (zdravljenje je trajalo 33 mesecev, od tega 36 dni hospitaliziran, 9 dni hude telesne bolečine, 3 tedne srednje hude, 4 mesece lahke, občasne in srednje lahke do konca zdravljenja, trajne bolečine zaradi glavobolov pri fizičnih obremenitvah ali obremenitvah vida, sluha ali pri mentorskem delu – podrobno v tč. 11 obrazložitve) utemeljujejo denarno odmero v znesku 45.000,00 €. Posledice škodnega dogodka so pri tožniku trajne in sicer tako glede poškodbe glave (pokontuzijski sindrom, zato ima težave s spominom, koncentracijo, pozornostjo, je razdražljiv, občasno agresiven ima obdobja depresije in pogoste glavobole) kot glede rok, saj ima trajne organske in funkcionalne posledice v predelu desnega zapestja, katerega gibljivost je v primerjavi z levim omejena na 40%, ter poškodovane palec leve roke in 4. ter 5. dlančnico leve roke, zaradi česar ne zmore več opravljati dela, s katerim se je preživljal (reševalec), opustiti je moral vrsto športnih aktivnosti, zaradi tega pa občasno trpi blage do zmerne duševne bolečine (podrobneje v tč. 18. obrazložitve). Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 94.500,00 € (tč. 20. obrazložitve). V septembru 2020 je bila neto plača na zaposlenega v gospodarstvu 1.169,52 €, kar torej pomeni, da je tožniku bilo prisojenih 80 povprečnih plač.
sporni predmet - določitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - vmesni ugotovitveni zahtevek - dajatveni zahtevek - stvarna pristojnost - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
Sodišče prve stopnje je obširno, skrbno in pravilno obrazložilo, da četudi tožnica z dajatvenim zahtevkom zahteva le plačilo 100 EUR, pa z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom zahteva ugotovitev, da obstaja njena pravica do odškodnine zaradi izbrisa vseh njenih obveznic, kar tožnica sama ocenjuje na 45.400 EUR (454 obveznic, vsaka v nominalni vrednosti 100 EUR). Tem razlogom pritožbeno sodišče nima kaj dodati in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Sodišče prve stopnje je zelo podrobno analiziralo tudi sodno prakso in pojasnilo, zakaj je treba določiti vrednost spornega predmeta tudi za vmesne ugotovitvene zahtevke; pritožba nobenega teh razlogov sodišča prve stopnje ne napada s konkretiziranimi argumenti, temveč le pavšalno in vsebinsko prazno navrže, »da ni res,« da je vrednost spornega predmeta dvakrat 45.400 EUR.