Prenos pristojnosti je namenjen predvsem lažjemu in cenejšemu delu oziroma postopanju pristojnega sodišča (torej ekonomičnosti postopka) in ne večji ali manjši komoditeti strank. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Zgolj okoliščina, da ima samo nasprotni udeleženec stalno prebivališče na območju Višjega sodišča v Ljubljani, ne pretehta v prid predlogu za prenos pristojnosti.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Revizija je v postopkih izvršbe in zavarovanja omejena le na točno določene sklepe. Zoper preostale sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija ni dovoljena. Tak je tudi sklep o izdaji začasne odredbe.
Odločitev precedenčnega sodišča je odvečna takrat, ko pomen pravnega vprašanja ne sega prek konkretne zadeve, ker spodnjo premiso sestavljajo zelo specifične dejanske okoliščine primera.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Vrhovno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo tudi na presojo upravičenosti izrečene denarne kazni v višini 1.000 EUR. Pritrjuje pravni presoji, da je dolžnost sodišča, da poti, ki skrenejo izven dopustnega, prepozna ter prepreči ne samo tako, da zlorabo pravice v konkretnem primeru onemogoči (prvi odstavek 11. člena ZPP), temveč tudi da se s poskusi zlorab in v primerih očitnih zlorab odzove še s kaznovalnim ukrepom (drugi odstavek 11. člena ZPP). Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku torej soglaša, da opisano ravnanje pooblaščenca tožeče stranke omogoča kot primeren in sorazmeren ukrep izrek kaznovalnega ukrepa.
Tožnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam. Tega, da ima opravljen pravniški državni izpit ni zatrjeval, in tudi ne izkazal. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme pritožbeno sodišče v primeru zamudne sodbe ponovno vrednotiti dejanske okoliščine glede obsega škode, če pritožba teh vprašanj ne odpira in se tožnica v zvezi s temi vprašanji, ki niso bila prerekana, v odgovoru na pritožbo ni opredelila.
Udeleženka je vložila predlog za dopustitev revizije po očetu, ki ni odvetnik, niti zakoniti zastopnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato za vložitev predloga nima ustrezne postulacijske sposobnosti.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Gre za pomembno kvalitativno prostorsko razliko v razdalji, ki utemeljuje prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Splošno izraženo stališče stranke, da naj bi imelo sodišče zaradi njenih predhodnih postopkov pred tem sodiščem o njej že izoblikovano mnenje, ne daje podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tudi nezadovoljstvo stranke s predhodnimi postopki, na katerem stranka gradi in utemeljuje svoje nezaupanje v sodišče, ne nudi podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja.
Okoliščina, da je peta toženka zaposlena kot strokovna sodelavka na oddelku sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi, je ob upoštevanju narave zadeve (izpodbijanje pogodb, sklenjenih med družinskimi člani) tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
Posebna ureditev iz 444. člena ZFPPIPP omogoča uveljavljanje terjatve oziroma druge premoženjske pravice izbrisane pravne osebe tudi po njenem prenehanju, vendar le prek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem. Ker tak stečajni postopek ni bil začet, tožeča stranka pa zaradi prenehanja nima več sposobnosti biti stranka, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.
Predlog za revizijo je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor so nasprotni udeležencu poslali svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku. Drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Nasprotni udeleženci so vlogo vložili sami, pri tem pa niso izkazali (niti navedli), da imajo opravljen pravniški državni izpit. Njihov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Predlog se zavrne.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. Drugače je, ko je položaj na sodišču zaposlene stranke po naravi tak, da prihaja v stik z večino ali vsemi zaposlenimi in gre za občutljivo zadevo s področja družinskih razmerij.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.