Zgolj sklicevanje predlagateljev na sklep Vrhovnega sodišča III R 30/2025 z dne 13. 1. 2026 in pavšalno navajanje, da predmetni izvršilni postopek temelji na istih dejanskih in procesnih okoliščinah, na istih ravnanjih sodišča prve stopnje ter da je neposredno povezan z drugimi sodnimi postopki, v katerih je Vrhovno sodišče že ugotovilo objektivni dvom v nepristranskost, samo po sebi ne more predstavljati podlage za presojo, da so prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni nepristranskega odločanja v obravnavani zadevi.
Očitki o dolgotrajnosti postopka in domnevno neizvršenih napotkih višjih sodišč ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP. Za odpravo zatrjevanih nepravilnosti imajo stranke na voljo druga pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru postopka.
Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter območjih občin. Sporne dolžnikove nepremičnine se nahajajo na območju katastrske občine ..., ki je v skladu z 49. točko 8. člena ZPUZSO spadala v območje občine Ribnica oziroma sodnega okraja Ribnica in s tem v območje Okrajnega sodišča v Kočevju in ne na območje Okrajnega sodišča v Ljubljani, kot je v svojem sklepu napačno navedlo Okrajno sodišče v Piranu.
Predlog se v delu, ki se nanaša na peto do deseto vprašaje, zavrže, sicer pa zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Stranka lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Predlog se zavrne.
Sklep o stroških, sklep o popravi stroškovne odločitve in sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne spadajo med sklepe, opredeljene v prvem odstavku 384. člena ZPP, ker ne predstavljajo sklepov, s katerimi bi se postopek glede spora o glavni stvari končal.
Predlog se zavrne.
Zakonski pojem obstoja drugih tehtnih razlogov v sodni praksi največkrat napolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Kadar je sodnik razpravljajočega sodišča stranka postopka, je običajno tak razlog podan. Njegova intenziteta pa nekoliko bledi, ko je stranka postopka zakonec sodnika ali tedaj, ko je sodnik sicer stranka, a ni zaposlen na istem sodišču, namreč na organizacijsko povezanem sodišču. Takšna organizacijska povezanost je običajno podana med okrajnim in okrožnim sodiščem, ki se pogosto nahajata tudi v isti stavbi. Eno izmed meril, ali pristojnost prenesti na drugo sodišče zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti je v sodni praksi tudi velikost sodišča. Kadar je sodišče manjše, je videz nepristranskosti prej omajan, kot če gre za večje sodišče. Okrajno in Okrožno sodišče v Kranju ne spadata med manjši sodišči v državi.
Predlog se zavrne.
Zgolj prostorska povezanost sodišč in občasni stiki med sodniki, ki ne presegajo običajne profesionalne kolegialnosti, sama po sebi ne vzbujata dvoma v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.
Predlog se zavrne.
Predlog ni dovoljen.
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je dosledno uveljavljeno stališče, da sodišče druge stopnje (z vidika dopustnosti omejitve pravice do pritožbe) ni pooblaščeno, da v primeru ugotovitve zmotne uporabe materialnega prava prvič samo sprejme svoja (in zato) neizpodbitna stališča (na katera bi nato oprlo svojo odločitev o utemeljenosti zahtevka) glede vprašanja, ki pomeni samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni bilo predmet presoje sodišča prve stopnje. Prav za takšen primer gre v obravnavani zadevi, ko sodišče prve stopnje v posledici drugačne materialnopravne presoje zahtevka, ki jo je sprejelo, ni ugotavljalo pravno relevantnih dejstev glede ugovora oderuške pogodbe.
Stranka postopka je nekdanja sodnica pristojnega sodišča, ki sedaj opravlja funkcijo višje sodnice na civilnem oddelku, ki odloča tudi o pritožbah zoper odločbe pristojnega sodišča. Še posebej zato, ker so sodniki tega sodišča bili prej in so tudi še sedaj z njo v medsebojnih delovnih oziroma zunajslužbenih stikih, bi to dejstvo lahko pomenilo dvom o nepristranskosti vseh sodnikov.
Dejstvo, da je stranka zaposlena na sodišču v konkretni zadevi, kjer sodišče že obravnava spor zaradi motenja posesti, ne utemeljuje predloga za prenos pristojnosti.
Predlog se zavrne.
Vodja oddelka sodišča, ki ni obenem tudi razpravljajoči sodnik v zadevi, ni legitimiran za vložitev predloga za prenos pristojnosti.
Predlog se zavrne.