ZPP člen 83, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1, 384, 384/3.
direktna revizija - postavitev začasnega zastopnika - pravica do izjave stranke - ugoditev reviziji
Pri postavitvi začasnega zastopnika gre za pomembno odločitev in ne le za sklep procesnega vodstva. Sklep o postavitvi začasnega zastopnika določa, kdo je upravičen zastopati stranko in opravljati procesna dejanja v njenem imenu, kar neposredno vpliva na njen procesni položaj v postopku. Drugače kot pri sklepu procesnega vodstva, ki ne postane pravnomočen, ker ga je mogoče vedno spremeniti in sodišče nanj ni vezano (četrti odstavek 329. člena ZPP), se želi s postavitvijo začasnega zastopnika zagotoviti obstoj okoliščin, ki morajo biti podane, da bi bilo sojenje dopustno. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, ki je drugi odstavek 83. člena ZPP razlagalo dobesedno: da je že s tem, ko je prvi toženec v spis vložil vlogo, na podlagi samega zakona prenehala pravna podlaga za njegovo zastopanje s strani začasne zastopnice. Pooblastila začasne zastopnice so prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o razrešitvi. Vsa dejanja, ki jih je opravila do tega datuma - vključno z vložitvijo pritožbe - so imela popoln pravni učinek. Zato je napačna odločitev sodišča druge stopnje, da je pritožba prvega toženca, ki jo je vložila začasna zastopnica, nedovoljena.
ZNP-1 člen 37, 42. ZPP člen 361, 361/1, 367, 367a, 367c, 367c/2, 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - krivdni stroški - končni sklep - nedovoljen predlog - sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan - sklep o odmeri nagrade izvedencu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Očitek odstopa od predhodne odločbe ni utemeljen. V obravnavani zadevi ne gre le za to, da pridržana oseba zavrača zdravljenje ter s tem ohranja in poglablja simptomatiko psihoze. Kot je bilo ugotovljeno (glej 6. točko izpodbijanega sklepa), to nadalje vodi v hud funkcionalni upad, povzroča nepovratne strukturne spremembe možganov in zato hudo invalidiziranje osebe. Takšne ugotovitve pa obravnavan primer umeščajo v množico primerov tiste vrste, ki so navedeni v 2. opombi zadeve II Ips 72/2017 ter ustrezajo pogoju iz prve alineje 39. člena ZDZdr v povezavi z razlogom iz druge alineje istega člena.
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 112, 112/1.
predlog za dopustitev revizije - neplačana sodna taksa - zavrženje predloga za taksno oprostitev - sodna taksa - formalne predpostavke - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se predlog za dopustitev revizije šteje za umaknjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi v predlogu opisane okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov sodišča, na katerem je tožeča stranka kot pravosodna svetovalka zaposlena že več kot sedemnajst let, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni videz nepristranskosti).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - izbrisna tožba - ničnost hipoteke - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je stališče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da sta zaradi ničnosti kreditne pogodbe nični tudi pogodba o zavarovanju nepremičnin in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, zaradi česar ni več podlage za vpis hipoteke v zemljiški knjigi, pravilno in skladno s 33. členom URS (pravica do zasebne lastnine) in 1. členom (varstvo premoženja) Prvega dopolnilnega protokola k EKČP?
nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je s sklepom popravilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe. Zoper tak sklep predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
ZIntPK člen 15a, 15b. ZUS člen 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za dopustitev revizije - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - razgovor na seji senata KPK - ustna obravnava v upravnem postopku - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodne odločbe - delna ugoditev predlogu - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Kakšna je pravna narava razgovora na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK oziroma ali je Upravno sodišče RS pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da bi tožena stranka, kljub izvedenim razgovorom na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena ZIntPK, morala izvesti ustno obravnavo po določbah ZUP? Ali je tožena stranka s tem, ko je izvedla "zgolj" razgovor na seji senata Komisije bistveno kršila pravila postopka?
2. Ali je Upravno sodišče RS zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj meni, da sta podana dokazna predloga tožeče stranke glede zaslišanja A. A. in B. B. substancirana?
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - pomembno pravno vprašanje - konkretne okoliščine - obrazložitev predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj glede predlaganega pravnega vprašanja ni izkazal, da bi njegova revizijska obravnava presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava prek sodne prakse. V predlogu namreč ni navedel nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja, temveč le, da gre za "odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni." To pa predstavlja le prepis zakonskih določb iz 367. a člena ZPP, ne pa konkretnih okoliščin, zakaj bi bilo predlagano pravno vprašanje pomembno. Pomembnost tudi iz besedila vprašanja ne izhaja.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Glede na ugotovitve drugostopenjskega sodišča je pred sodiščem prve stopnje izostalo ugotavljanje in pravna presoja celotnega sklopa pravno pomembnih dejstev. Pri tem gre za vprašanja, ki pomenijo sklenjene pravne celote, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje in bi zato moralo sodišče druge stopnje prvič in v celoti ugotavljati dejstva v zvezi s tem. Ko je tako, je potrebno ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, saj bi v primeru, ko bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o teh vprašanjih prišlo do posega v pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
ZPP člen 367, 367/2. ZFPPIPP člen 121, 121/3, 123a, 123a/1, 123a/2.
stečajni postopek - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje - elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnika in njegovega družbenika zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z zahtevo iz prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP.
Sklepa sodišča druge stopnje, zoper katera je bil vložen obravnavani predlog za dopustitev revizije, poleg tega ne spadata med taksativno naštete sklepe iz tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP, glede katerih bi bila revizija lahko dovoljena. Če revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke z uslužbenko sodišča - postopek osebnega stečaja
Okoliščine, da je stečajni dolžnik tast A. A., ki je kot vpisničarka zaposlena na civilnem oddelku Okrožnega sodišča v ..., pri čemer gre v obravanavani zadevi za relativno manjše sodišče in posledično za intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem, ter upoštevaje dejstva, da prav vpisničarka A. A. ob odsotnosti vpisničarke stečajne pisarne slednjo nadomešča, kar pomeni, da prihaja v stik s stečajnimi spisi, in da vpisničarki civilnega oddelka in stečajne pisarne pri delu vsakodnevno sodelujeta ter komunicirata, predstavljajo drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
V obravnavanem primeru se je izkazalo, da tožena stranka ni bila dejansko prikrajšana za možnost, da učinkovito preizkusi pisno izvedensko mnenje z neposrednimi vprašanji izvedenki na glavni obravnavi. Tožena stranka je to možnost imela v okviru procesnega položaja, v katerem je bila glede na svoje ravnanje v postopku. Toženi stranki je bila v tem obsegu omogočena vsebinska kontrola nad izpeljavo dokaza z izvedenko in tudi njen vpliv na rezultat dokazovanja z izvedenko, saj sta ji bila vročena izvedeniško mnenje in njegova dopolnitev, lahko je podala pisne pripombe na izvedeniško mnenje in njegovo dopolnitev ter izvedenki na naroku postavljala vprašanja v zvezi s pravočasno podanimi pripombami po pridobitvi dopolnitve izvedeniškega mnenja. Ker tožena stranka svojih pravic ni skrbno in pravočasno uresničevala, glede prepozno podanih navedb in pripomb na izvedensko mnenje, ne more uspeti s trditvami, da je sodišče kršilo njene procesne pravice, ker ji na naroku ni omogočilo postavitve novih vprašanj izvedenki v zvezi z njimi.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - utemeljitev pomembnosti vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča o določenem vprašanju sam po sebi ne pomeni, da gre za pomembno pravno vprašanje. Zgolj sklicevanje na zakonsko določbo 367.b člena ZPP brez navedb o okoliščinah, ki kažejo na splošno pomembnost predlaganega vprašanja, pa ne zadošča za izpolnjenost formalnih predpostavk za odločanje o predlogu za dopustitev revizije.
Sodišče z vmesno sodbo izreče, da je zahtevek po temelju utemeljen. Izrek vmesne sodbe, v katerem se ugotovi odškodninska odgovornost tožene stranke, je zato napačno oblikovan, saj pomeni ugotovitev obstoja pravnega razmerja, katerega sodišče, če stranka ni postavila vmesnega ugotovitvenega zahtevka, samo ne more ugotoviti. Vendar pa se mora učinek vmesne sodbe presojati samó iz njenega naziva; vsaka sodba, ki je označena kot vmesna sodba, lahko učinkuje le v konkretni pravdi in ne more doseči istih učinkov, kot bi jih dosegel identičen vmesni ugotovitveni zahtevek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sorodstveno razmerje stranke z uslužbenko sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je stečajna dolžnica babica moža A. A., ki je kot vpisničarka zaposlena na civilnem oddelku Okrožnega sodišča v Krškem, pri čemer gre v obravanavani zadevi za relativno manjše sodišče in posledično za intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem, ter upoštevaje dejstva, da prav vpisničarka A. A. ob odsotnosti vpisničarke stečajne pisarne slednjo nadomešča, kar pomeni, da prihaja v stik s stečajnimi spisi, in da vpisničarki civilnega oddelka in stečajne pisarne pri delu vsakodnevno sodelujeta ter komunicirata, predstavljajo drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
dopuščena revizija - pravica do poštenega postopka - obrazloženost drugostopenjske odločbe - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - zavrnitev revizije
Kadar instančno sodišče pritrdi pravnemu naziranju nižjega sodišča, je zahteva po obrazloženosti odločbe načeloma lahko nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti sodnih odločb, vendar to lahko velja le, če je iz sodbe nižjega sodišča mogoče razbrati razloge za sprejeto odločitev in se je nižje sodišče že opredelilo do upoštevnih navedb stranke.