nadurno delo - trditveno in dokazno breme - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera tožnica v zvezi z zahtevkom za plačilo nadurnega dela zadostila pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - drugi tehtni razlogi - zavrnitev predloga
Zgolj predvidevanje, da bo v sporu predlagan določen dokaz (npr. zaslišanje zdravnika, ki za sodišče izvaja storitve s področja medicine dela), glede katerega v tožbi tudi ni nobenih trditev, ne more biti razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Zoisova štipendija - sofinanciranje iz javnih sredstev - državno tekmovanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilen materialnopravni zaključek, da tekmovanja "Matemček", ki je potekalo 26. 11. 2022, "Razvedrilna matematika", ki je potekalo 25. 2. 2023 ter "Logična pošast", ki je potekalo 20. 5. 2023, izpolnjujejo pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da ni podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti toženke glede delitve napitnine med delavce.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - drugi tehtni razlogi - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščin, ki jih tožnik navaja kot razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ni mogoče uvrstiti med druge tehtne razloge za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Svoj predlog namreč utemeljuje z nestrinjanjem z načinom vodenja postopka in z očitkom, da razpravljajoča sodnica postopka ne vodi nepristransko.
ZŠtip-1 člen 24, 24/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5.
Zoisova štipendija - državno tekmovanje - sofinanciranje iz javnih sredstev - institut exceptio illegalis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili institut exceptio illegalis in posledično pri presoji nista uporabili 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ker sta zavzeli stališče, da ta določba nedopustno oži zakonski pojem „sofinanciranje iz javnih sredstev“ iz 24. člena ZŠtip-1;
- ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišč nižjih stopenj, da sporno tekmovanje izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev že zato, ker poteka v prostorih šole in ga nadzorujejo učitelji in ker prijavnino za tekmovanje krije šola.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00093105
ZZVZZ člen 31, 31/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 140, 141.
nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - nadomestilo v breme zavoda - osnova za izračun nadomestila - naknadno izplačana plača - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v osnovo za nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela v breme Zavoda šteje tudi poračun plač, ki se nanaša na obdobje, relevantno za obračun nadomestila, čeprav je izplačan po poteku tega obdobja (oziroma v naslednjih koledarskih mesecih ali letih).
ZŠtip-1 člen 24, 24/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5.
Zoisova štipendija - sofinanciranje iz javnih sredstev - državno tekmovanje - institut exceptio illegalis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili institut exceptio illegalis in posledično pri presoji nista uporabili določila 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ker sta zavzeli stališče, da nedopustno oži zakonski pojem "sofinanciranje iz javnih sredstev" iz 24. člena ZŠtip-1;
‒ ali je pravilen materialnopravni zaključek sodišč nižje stopnje, da sporno tekmovanje izpolnjuje pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev že zato, ker poteka v prostorih šole in ga nadzorujejo učitelji in ker prijavnino za tekmovanje krije šola.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00092832
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka - kondikcijska terjatev - Direktiva Sveta 93/13/EGS - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog se v delu, ki se nanaša na prvo in drugo vprašanje zavrže, sicer pa se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanja "Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, ki je ugodilo zahtevku po izbrisni tožbi, kljub dejstvu, da materialnopravna podlaga (zavezovalni pravni posel) zemljiškoknjižnega dovolila ni napačna ali nična?
predlog za dopustitev revizije - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravica do sojenja v razumnem roku - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da stranka lahko tudi po prenosu pristojnosti po 105.a členu ZS predlaga (ponovni) prenos krajevne pristojnosti po določbi 67. člena ZPP, a mora izkazati posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da bi se postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Predlagatelj, ki je svoj predlog utemeljil le s slabim premoženjskim stanjem oziroma finančno stisko ter na abstraktni ravni izpostavil ekonomičnost postopka, takšnih okoliščin, upoštevaje tudi, da gre za zadevo, ki se rešuje prednostno, ni izkazal.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - utemeljitev pomembnosti vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vprašanje pravilne vsebine pogodbe spada po ustaljeni sodni praksi v sfero (pravilne) ugotovitve dejanskega stanja, zato ne gre za pravno vprašanje.
Glede drugega in tretjega predlaganega vprašanja pa prva toženka ni utemeljila okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj, saj se prva toženka osredotoča le na konkretno zadevo. Zgolj prepis besedila prvega odstavka 367.a člena ZPP oziroma njen povzetek je z vidika utemeljitve navedenega kriterija vsebinsko prazen. Prva toženka sicer navaja tudi dve odločbi Vrhovnega sodišča, vendar ne opravi nobene primerjave te prakse z obravnavano zadevo.
revizija v izvršilnem postopku - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V izvršilni zadevi je bil na drugi stopnji izdan sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se sklep o izvršbi razveljavi in da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, ki v prvem odstavku 10. člena ZIZ ni naveden med sklepi, zoper katere je revizija dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - zavrnitev predloga
V postopku po 67. členu ZPP se pravilnost dodeljevanja zadev kot taka praviloma ne preizkuša. Upoštevna je le toliko, kolikor bi konkretizirane in objektivno preverljive okoliščine lahko vplivale na objektivni videz nepristranskosti celotnega sodišča. Tožena stranka v tej zadevi takšnih okoliščin ni navedla niti izkazala. Nasprotno, iz spisa izhaja, da je do predodelitve prišlo zaradi spremembe letnega razporeda. Njene navedbe zato ostajajo na ravni posplošenih očitkov, ki ne morejo utemeljevati dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj je predlog za dopustitev revizije vložil sam, pri tem pa v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato nedovoljen predlog zavrglo.
Vložitev tožbe za razveljavitev arbitražne odločbe ni ovira za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe. Nasprotni udeleženec (dolžnik) ima v takem primeru zagotovoljeno pravno varstvo v okviru izvršilnega postopka, v katerem lahko v skladu s 3. točko prvega odstavka 71. člena ZIZ predlaga odlog izvršbe, v primeru morebitne kasnejše razveljavitve arbitražne odločbe pa lahko uveljavlja opozicijski ugovor, da izvršilni naslov več ne obstaja (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
K odgovoru na predlog priložena tožba (kot dokaz) ne more nadomeščati trditvene podlage odgovora na predlog v tem postopku. Nasprotni udeleženec zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti tudi do navedb iz tožbe in da je bila tožba sestavni del njegovega odgovora v predmetnem postopku oziroma trditvene podlage, saj to iz odgovora niti ne izhaja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča, niti ni sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika.
Dvom tožeče stranke v ustrezno organizacijo dela pristojnega sodišča je pavšalen in ne more omajati videza objektivne nepristranskosti sodišča. Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP. Razumnega razloga za dvom ali za utemeljeno vzbujanje dvoma tudi ne more predstavljati strankino morebitno nezadovoljstvo z odločitvami in delom sodišča oziroma z ravnanjem in sprejetimi odločitvami razpravljajoče sodnice.