Revizija se dopusti glede vprašanja, ali gre za nedopusten poseg v že urejeno pravnomočno razmerje, če upravni organ prve stopnje, ki na podlagi 65. člena ZUTD za nazaj po uradni dolžnosti odloči, da je upravičencu prenehala pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, in v izreku iste odločbe ne odloči tudi o pravnomočni odločbi, s katero je bila ta pravica priznana (torej, ali se prvotna upravna odločba odpravi, spremeni ali razveljavi)?
Denarna socialna pomoč je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Za odločitev o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se zahteva lastna aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, država pa zagotavlja sredstva iz sistema socialnega varstva šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za zagotovitev preživetja z lastnimi močmi.
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih v času njenega sprejema niso bile več izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev. Prav to za tožnika predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, ki jih v času, ko bi jih lahko, ni izkoristil. Trenutek upravičenosti do višje pokojnine je Ustavno sodišče vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke; odločilo je, da v obeh primerih velja od prvega dne naslednjega meseca.
Ureditev zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji temelji na neposrednem plačilu zdravstvenih storitev izvajalcu s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Zavod), to je zagotavljanju zdravstvenih storitev v naravi, in ne pozna primarnega povračila stroškov zavarovancem za uveljavljene zdravstvene storitve.
Tožeča stranka se je odločila za uveljavljanje zdravstvenih storitev v zasebnem zavodu v Sloveniji, ki za zdravstvene storitve, ki so bile opravljene, nima koncesije in sklenjene pogodbe z Zavodom. Ker storitev ni uveljavljala v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, ni upravičena do povračila stroškov za zdravstvene storitve, opravljene pri zasebniku, ki nima koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe.
Revizija je dopuščena glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera delodajalec na podlagi sklenjene pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu pravico zahtevati regres izplačane odškodnine ZPIZ-u in ZZZS-ju od zavarovalnice.