ZVis člen 32. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 10, 10-10, 12, 12-5, 15, 15/2, 34. ZUP člen 146, 146/4, 154, 154/1.
visokošolski zavod - akreditacija - prva akreditacija - pogoji za akreditacijo - praktično usposabljanje študentov - dislocirana enota - ustreznost prostorov in opreme - poročilo skupine strokovnjakov - izvedeniško mnenje - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave
V zadevi je sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje določene pogoje za akreditacijo. Po mnenju sodišča ni potrebno, da bi dogovori tožeče stranke o praktičnem usposabljanju študentov morali vsebovati tudi konkretno število mest za študente, ki se bodo usposabljali na posamezni inštituciji.
Glede notranje organiziranosti tožeče stranke sodišče ugotavlja, da pojem dislocirane enote pomeni izvedbo celotnega študijskega programa na drugi lokaciji, to pa je tisto, za kar si prizadeva tožeča stranka. Iz navedenega razloga enota v B. ne more biti organizirana drugače kot dislocirana enota, za akreditacijo katere pa lahko visokošolski zavod zaprosi šele po uspešno opravljeni zunanji evalvaciji. Vendar pa zaradi tega celotne vloge tožeče stranke ne bi bilo treba zavrniti, ampak bi lahko prvostopenjski organ odločil le o tistem delu vloge, ki se nanaša na enoto v A.
Pred izdajo odločbe prvostopenjski organ tožeči stranki ni dal možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Poslal ji je le poročilo skupine strokovnjakov, da nanj odgovori, ni pa ji dal možnosti, da se opredeli do vseh tistih v odločbi navedenih zadržkov, ki jih ima glede akreditacije sam organ, neodvisno od mnenja skupine strokovnjakov. Razen tega ima poročilo skupine strokovnjakov značaj izvedeniškega mnenja, pri čemer je očitno, da so stališča tožeče stranke drugačna od nekaterih stališč omenjenega poročila. Glede na navedeno bo moral organ v ponovljenem postopku razpisati ustno obravnavo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v več izvršilnih postopkih zoper tožnika, v katerih so postali sklepi o izvršbi pravnomočni že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na fazo postopka zadeva tudi po presoji sodišča ni razumna ter nima verjetnega izgleda za uspeh.
Predmet inšpekcijskega nadzora je medposestna ograja, zgrajena na novo in njena gradnja ni pričela pred letom 2008. Za gradnjo, rekonstrukcijo in za odstranitev objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), razen če gre za gradnjo enostavnega objekta. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnica v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da je njen mož nosilec dejavnosti. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč po presoji sodišča njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil.
Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje nobenega od teh dveh statusov, ter zato njegovo prošnjo zavrnila. Za odločitev ni bilo odločilnega pomena to, da naj tožnik ne bi izkazal svoje identitete, ampak predvsem to, da je pri podaji prošnje navajal bistveno drugačne razloge za zapustitev izvorne države kot na osebnem razgovoru in da so tudi nekatere njegove druge izjave bile med seboj v nasprotju.
V skladu s 6. členom ZDDV-1 se za dobavo blaga šteje dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga (leasing) za določeno obdobje ali pogodbe o prodaji z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastninska pravica prenese najpozneje ob poplačilu zadnjega obroka. Obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV je opredeljena v 32. členu ZDDV-1. Obveznost obračuna DDV nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati denar od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi je bilo plačilo odloženo, kar izhaja iz 30. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV. Na podlagi 33. člena ZDDV-1 nastane obdavčljiv dogodek in obveznost plačila DDV, ko je blago dobavljeno ali storitev opravljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Za odločitev po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP je dovolj, da je podatek iz prošnje kot takšen (objektivno) neresničen, ne glede na odnos prosilca do tega podatka oziroma ne glede na (bolj ali manj opravičljive) razloge, ki so ga pripeljali do tega, da vpiše nekaj, kar ni resnično.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - osebna primernost
V obravnavanem primeru predstavlja pravnomočna obsodilna sodba dejansko podlago za presojo osebnostne primernosti tožnika. Toženka je namreč glede na dejstva, opisana v kazenski sodbi, ki jim je zaradi pravnomočnosti kazenske zadeve lahko v celoti sledila, izpeljala sklep, da se tožnik ni obnašal tako, da bi se ga lahko štelo za osebnostno primernega.
Podlago za razrešitev tožnika kot sodnega izvedenca in cenilca je toženka, kot to določa prvi odstavek 89. člena ZS, imela, ker tožnik ni več izpolnjeval enega izmed pogojev, določenih v prvem odstavku 87. člena ZS.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - obdobje obdavčenja - napačna uporaba materialnega prava - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Dodatna obdavčitev dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov po Zakonu o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize sama po sebi in kolikor velja za naprej, ni ustavno sporna. Neustrezen tudi ni način obdavčitve kot tak, vključno z višino davčne stopnje, saj je meja obdavčitve z dodatnim davkom postavljena relativno visoko, v obravnavanem primeru, ko gre za izplačilo plače, pri znesku 12.500 EUR mesečno, kar je 8,6-kratnik povprečne plače.
Pri izpodbijani odločitvi so bili upoštevani vsi dohodki (plače), ki jih je tožnik prejel od 1. januarja 2009 dalje, torej tudi dohodki, prejeti pred začetkom veljavnosti zakona, na katere se Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize izrecno več ne nanaša in ki jih po presoji Ustavnega sodišča ni dopustno zajeti v obdavčitev. Čim je tako, je davek tožniku odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe ter ponovno odločanje davčnega organa v zadevi.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - obdobje obdavčenja - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, ali je tožnik dohodke, ki so predmet obdavčitve z izpodbijano odločbo, prejel pred ali po 5. 10. 2009. To pomeni, da so bili pri odmeri upoštevani vsi dohodki, ki jih je tožnik prejel po 1. januarju 2009 in s tem tudi dohodki, ki jih je, oziroma če jih je prejel pred začetkom veljavnosti zakona. Po navedenem izpodbijana odločba temelji tudi na določbi 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo in je tako (lahko) bila razveljavljena pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov - obdobje obdavčenja - napačna uporaba materialnega prava - ustavna razveljavitev zakonske določbe
Izpodbijana odločba temelji tudi na določbi 12. člena Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo. Pri izpodbijani odločitvi so upoštevani vsi dohodki, ki jih je tožnik prejel od 1. januarja 2009 dalje, in s tem tudi dohodki, ki jih je prejel pred začetkom veljavnosti zakona in ki jih po presoji Ustavnega sodišča ni dopustno zajeti v obdavčitev. Čim je tako, je davek tožniku odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe ter ponovno odločanje davčnega organa v zadevi.
ZEN člen 39, 40, 61. SPZ člen 19, 19/2. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 95.
evidentiranje urejene meje - aktivna legitimacija - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - izravnalni del meje
Na aktivni strani je pravilno sodelovala stranka z interesom kot lastnica oziroma upravljalka parcele, kljub manjkajočemu podatku o lastniku te parcele v zemljiški knjigi.
Na podlagi določb ZEN mora geodet kot urejene evidentirati le meje, ki se ne razlikujejo od meja po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. Kolikor elaborat prestane preizkus po 35. členu ZEN, je sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena.
V zvezi z ugovorom, da se tožnika ne strinja z izravnavo meje med javno potjo in sosednjo parcelo so razlogi drugostopnega organa pravilni. Gre namreč za mejno linijo parcel, ki niso v lasti tožnikov, zato tudi nimata pravnega interesa za izpodbijanje izravnave meje med parcelama. Kot uporabnika javne poti imata tožnika pravni interes, ki temelji na njeni uporabi. Kolikor je uporaba javne poti onemogočena, pa bosta morala ubrati druge postopke in ne katastrskega.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - rok za vložitev zahtevka - materialni prekluzivni rok
V zadevi je bistveno vprašanje, ali je v konkretni zadevi rok, ki je predpisan za vložitev zahtevka za vračilo trošarine, materialni prekluzivni rok oziroma ali gre za procesni rok. Pri navedenem roku gre za materialni prekluzivni rok. Ko gre za materialni prekluzivni rok ni pomembno, ali se izteče na dan, ko organi ne delajo. Ker se je rok za vložitev zahteve iztekel v nedeljo 31. 3. 2013, bi tožnica rokovno obvarovala svoj materialni zahtevek le z vlogo, ki bi jo prvostopenjski organ prejel do izteka roka, oziroma na podlagi domneve iz drugega odstavka 68. člena ZUP, če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti prvostopenjskemu organu pred potekom roka (v soboto 30. 3. 2013).
ZDDDČPNO člen 3, 3/2, 5, 6, 12. URS člen 2, 155, 155/1. ZUstS člen 43, 44.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov- načelo zaupanja v pravo - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, zakon ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje.
Razveljavitev določbe 12. člena ZDDDČPNO po odločbi Ustavnega sodišča pomeni, da ureditev po ZDDDČPNO ne velja za dohodke, ki so jih davčni zavezanci prejeli v času pred uveljavitvijo tega zakona, to je v času od 1. 1. 2009 do 5. 10. 2009.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje
Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.
Okoliščina, da je bil nelegalni objekt po izdaji odločbe odstranjen, torej je inšpekcijski zavezanec izvršil odločbo, ne more vplivati na odločitev o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/2, 27. ZUJF člen 152, 152/5. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine - razvezani zakonski partner - načelo zaslišanja stranke
Ob tem ko iz obrazca prošnje za dodelitev BPP niti (jasno) ne izhaja, da je pravno pomemben podatek o tem, ali je prosilec lastnik ali solastnik stanovanja ali hiše, v kateri živi, in tega podatka tožnica v prošnji tudi ni navedla, in ob tem ko je iz zemljiške knjige bila razvidna zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice (zaradi ugotovitve skupnega premoženja v korist A.A. do polovice), organ za BPP ne bi mogel zaključevati, da se stanje stvari da ugotoviti na podlagi uradnih podatkov ter da za to ni treba posebej zaslišati tožnice za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi – v smislu 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, pač pa bi, ob razlagi te zakonske določbe z arg. a contrario, moral tožnici dati možnost izjave o odločilnih dejstvih. S tem pa bi se nejasna bistvena dejstva (o solastništvu nepremičnine) lahko razjasnila in popolno ter pravilno ugotovilo dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravna podlaga, ki določa objektivni kriterij za presojo prosilčeve vloge izhaja iz določbe 24. člena ZBPP. Tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice stoji na stališču, da je pogojevanje dodelitve BPP z uspehom v postopku dopustno.
Organ za BPP je pravilno zaključil, da Evropska Komisija do 1. 12. 2014 nima pristojnosti na področju zakonodaje v zvezi s kazenskim pregonom oziroma nima pristojnosti za presojo zakonodaje, ki so jo sprejeli nacionalni organi držav članic, zato bi bila vložitev tožbe na Evropsko Sodišče v Luksemburgu zoper Komisijo, neuspešna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, na podlagi katere je tožnik pristal, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem je tožnik postal glavni zavezanec za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov. Zavezanec je tožnik postal s trenutkom pridobitve odškodninskega zahtevka.
Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - delo na črno
Tožnica ugovarja, da ni vedela, da bi morala (glede na to, da je šlo zgolj za dano uslugo lastnici podjetja) skleniti pogodbo, vendar s tem pravilnosti odločitve ne more izpodbiti, zlasti ker s tem dejansko potrjuje ugotovitev prvostopenjskega organa, katere posledica je sprejeta odločitev. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožničino nepoznavanje prava, saj to ne pomeni, da se osebi, na katero se to pravo nanaša ni treba ravnati po njegovih pravilih in prevzeti posledic ravnanja v nasprotju z njimi.
subvencija za nabavo kmetijskih strojev - vračilo prejetih sredstev - zahtevek za izplačilo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - javni interes
Tožeča stranka (državno pravobranilstvo) za vložitev te tožbe posebnega pooblastila vlade ne potrebuje, kolikor je zakon kršen v škodo javnega interesa.
B. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena družbi B. s strani C. d.o.o. Navedeni račun torej, ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz Javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov. V zvezi z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovil prvostopni organ, glede na zahtevo iz prvega odstavka 57. člena ZKme-1, da mora biti vložitev zahtevka namerna, je ugotoviti, da je prvostopni organ ugotavljal dejansko stanje širše, kot ga je v svojo odločbo povzel drugostopni in presodil v zvezi z vloženo pritožbo. Tožena stranka je zato napačno presojala okvir dejanskega stanja, ki ga je ugotovil in presodil prvostopni organ, saj se do dejstev, ki jih je ta uporabil kot podlago za svojo odločitev, ni opredelila. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi B. d.o.o. ni bila dobavljena s strani družbe C. d.o.o., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.