Dopuščena revizija v obsegu, razvidnem iz izreka odločbe.
Če nastane dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje (922. člen OZ), v pogojih iz 944. člena OZ, zavarovalnica ni zavezana za dajatve iz zavarovalne pogodbe, takšno izključitev odgovornosti pa zavarovalnica lahko uveljavlja z ugovorom zoper tistega, ki je v takšnih pogojih povzročil zavarovalni primer, torej tudi zoper oškodovanca kot upravičenca po pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
Revizija se dopusti glede razlage določbe 3. b točke prvega odstavka 3. člena Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-95/1) tožeče stranke.
Revizija je dopuščena v obsegu, ki izhaja iz izreka odločbe.
Ker so zakonski pogoji glede postavljenega vprašanja, razvidnega iz izreka odločbe, izpolnjeni, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče ugotovilo višino škode na podlagi listin, ki jih je predložila tožnica, kljub temu, da je toženka trdila, da ni sodelovala pri cenitvi, da njej niti njenemu izvedencu ni bil v začetni fazi omogočen ogled vozila in je predlagala postavitev izvedenca ustrezne cestno prometne stroke, ki bi ugotovil višino škode na vozilu.
Za presojo
pozitivnega
védenja pravne osebe o nastanku zavarovalnega primera je potrebno upoštevati, da gre za gospodarsko družbo.
Izhodišče za iskanje odgovora na vprašanje, kdaj lahko védenje fizičnih oseb, ki delujejo za gospodarsko družbo, pripišemo védenju gospodarske družbe, je
alter ego
doktrina. V pojem
alter ega
gospodarske družbe sodijo v prvi vrsti osebe, ki jih kot take opredeljuje statusno pravo gospodarskih družb. To so osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo.
Njihovo védenje se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Zaradi obsežnosti poslovodenja, predvsem v srednjih in večjih gospodarskih družbah, pa so pristojnosti poslovodstva pogosto delegirane osebam izven najožje poslovodne strukture. Takšna delegacija pristojnosti je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja
pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo: (poenostavljeno) kolikor se obseg
informacij poslovodstva na eni strani zmanjšuje, se na drugi strani povečuje pri osebah, ki opravljajo delegirane pristojnosti, ker je sestavni del opravljanja le-teh zbiranje najrazličnejših informacij. Vendar, delegacija pristojnosti v načelu ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe v smislu zanašanja, da te odgovornosti ni, ker poslovodstvu in s tem gospodarski družbi določena informacija ni znana in je zato ni dolžna upoštevati. Gospodarska družba zaradi značilnosti svoje formalne strukture ne sme postati sredstvo za izogibanje odgovornosti za ravnanje oseb iz njenega personalnega substrata, ki lahko škodi tretjim. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na osebe, ki so v hierarhiji formalne strukture gospodarske družbe nižje, to je izven kroga poslovodstva, če te osebe izvršujejo dodeljene pristojnosti samostojno, brez naknadne obveznosti potrditve s strani nadrejenih.
Doktrina
alter ego
pa ne izključuje pomena védenja posameznikov
znotraj
gospodarske družbe, katerih delegirano delovno področje je med drugim povezano tudi s sklepanjem zavarovalnih pogodb, ki so potrebne za realizacijo določenega posla oziroma poslovnega razmerja, četudi te niso zadolžene za samo sklenitev zavarovalne pogodbe. Njihovo védenje, če gre za retroaktivno zavarovanje, bo mogoče pripisati gospodarski družbi, (1) če vedo za nastanek določenega dogodka in (2) da nastali dogodek sodi v okvir določene zavarovalne pogodbe, ki naj se sklene v okviru izvrševanja obveznosti po pogodbi, katere sklepanje jim je bilo delegirano s strani poslovodstva.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je uporabilo dokaze (uradne zaznamke), ki so bili iz kazenskega spisa izločeni, ni prekršilo določb pravdnega postopka, niti ni poseglo v nobeno ustavno zajamčeno človekovo pravico tožečih strank. Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Namen izločitve obvestil, zbranih od osumljenca v kazenskem postopku, četudi sploh niso bila pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, je v zagotovitvi pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, kjer mu nasproti stoji država. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se torej varujejo pravice obdolženca, hkrati pa ni poseženo v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku pa si nasproti stojita dve enakovredni stranki in v primeru, da uporabe določenega dokaza ne dopustimo, s tem pride do posega v pravice nasprotne stranke – v njeno ustavno pravico do dokaza kot del pravice do izjave v postopku.
Sankcije iz naslova kršitve prijavne dolžnosti (931. do 933. člen OZ) lahko zavarovalnica uveljavi tudi zoper beneficiarja, če za neresnično prijavljene oziroma zamolčane nevarnostne okoliščine ve bodisi zavarovalec (četrti odstavek 929. člena OZ) bodisi beneficiar (934. člen OZ).
Revizija se dopusti glede vprašanja, kakšen je učinek sprejetja novih zavarovalnih pogojev v času trajanja zavarovanja na obstoječa zavarovanja.
Presoja pogojev za dopuščeno revizijo.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je bila zavarovalna pogodba za AO plus zavarovanje sklenjena, čeprav v formularju zavarovalne police rubrika „premija“ ni izpolnjena.