izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitne dejavnosti
Kot kršitev po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 se za opravljanje pridobitnega dela lahko šteje zgolj aktivno opravljanje dela s strani delavca. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik v času bolniškega staleža aktivno opravljal delo kot samostojni podjetnik, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da očitana kršitev iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opravljanje pridobitne dejavnosti v času bolniškega staleža) ni podana. Izdaje računa, tudi v kolikor bi ga izdal sam tožnik (kar v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno), ni mogoče šteti za opravljanje pridobitnega dela. Poleg tega je bil tožnik nesposoben za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi (delovno mesto delavca v proizvodnji). Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer opravlja poleg tega dela. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZUstS člen 23, 23/1. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11. ZDR-1 člen 83, 83/2, 87, 87/2.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 23. 11. 2013 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v enajstem odstavku 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 9. 8. 2014. V skladu z navedenim členom vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 275, 275/1, 275/3, 278, 278/2, 383. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razpolagalni posel - pravilno postavljen zahtevek - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Pomembno je, da izpodbojni in izbrisni zahtevek obsega tudi zahtevo po vzpostavitvi stanja zemljiškoknjižnega vpisa, kot je bilo pred vknjižbo (v konkretnem primeru, da je tožnik solastnik sporne nepremičnine do 1/3), in da se dovoli ponovna vknjižba v korist stečajnega dolžnika (skupaj z izročitvijo nepremičnine).
odškodninska odgovornost delavca - višina škode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka, ki je bila pri tožeči stranki zaposlena na delovnem mestu referent za delo s strankami in register, tožeči stranki iz hude malomarnosti povzročila škodo. Utemeljene pa so pritožbene navedbe o višini škode, ki jo je toženka povzročila tožeči stranki. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do posameznih listinskih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, ne do utemeljenosti odpisov in tudi ne do višine odpisov. Toženka je imela ustno pooblastilo, da se lahko z dolžnikom dogovarja o načinu in rokih ter odpisu 30 % zamudnih obresti od terjatev, kar je verificiral zakoniti zastopnik tožeče stranke, za odpis višjega odstotka zamudnih obresti (največ 50 %) pa je bila potrebna direktorjeva odobritev. Tožeča stranka je zatrjevala, da je šlo pri vtoženih primerih za neutemeljene odpise. Kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi, zgolj zaradi pomanjkanja dokumentacije odpisi še niso neutemeljeni. Neutemeljenost odpisov pa je dolžna dokazati tožeča stranka. Zato je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti celotni z izvedenskim mnenjem ugotovljeni znesek škode. Toženka namreč odgovarja le za škodo, ki jo je tožnici povzročila, pa je ta ni mogla sanirati. Ker je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo preuranjeno, brez celovite dokazne ocene, pritožbeno sodišče ne more preveriti, ali je bilo v izpodbijani sodbi materialno pravo pravilno uporabljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo skladno razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka osebno in ne po pooblaščencu, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kar predlog za obnovo postopka je) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tožnik tudi ni izkazal, da izpolnjuje pogoj iz 4. odstavka 86. člena ZPP, da ima opravljen pravniški državni izpit, saj bi v takem primeru lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi sam opravljal pravdna dejanja. Predlog za obnovo postopka je nedovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 91. člena ZPP pravilno zavrglo.
Iz pritožbe ne izhaja, da bi se bila sredstva do dneva izdaje izpodbijanega sklepa zmanjšala. Glede na navedeno torej takojšnje plačilo zneska 33,00 EUR ne more ogroziti dejavnosti stranskega intervenienta. Sicer pa tega stranski intervenient niti ni zatrjeval. Že zato je njegov predlog nesklepčen, kot tak pa neutemeljen.
Tožnik je v postopku uveljavljal, da spornega zneska (preveč izplačane invalidske pokojnine in letnega dodatka) ni dolžan vrniti toženi stranki glede na 191. člen OZ, vendar se sodišče prve stopnje do tega vprašanja ni opredelilo. Sodišče prve stopnje kot nesporno ugotavlja, da gre za neupravičeno prejeti znesek in da ga je tožnik dolžan vrniti, pri čemer zgolj citira 190. člen OZ. Ne navaja pa odločilnih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je podan dejanski stan po 190. členu OZ. Tako ni razvidno, ali je prišlo do odpada pravne podlage upoštevaje odločbi tožene stranke, s katerimi je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do izplačila invalidske pokojnine v spornem obdobju, ali pa že zakon sam določa, do kdaj so izpolnjeni pogoji za izplačilo pokojnine. Sodba tudi nima razlogov, ali je v zadevi podano stanje po 191. členu OZ. Ker sodba sodišča prve stopnje nima odločilnih dejstev, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu ugodilo pritožbi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069157
ZPP člen 14, 343, 343/3. ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 316, 316-3.
pravni interes za pritožbo – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – pobot – izključitev pobota – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – z namerno povzročitvijo škode nastala terjatev
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je dolžnik obstoj svoje vzajemne, istovrstne in zapadle judikatne terjatve ustrezno izkazal, zaključilo pa je, da kljub temu pogoji za pobot v konkretnem primeru niso izpolnjeni. Tudi ob izpolnjevanju naštetih pogojev namreč OZ določa izjeme, v katerih pobot ni dovoljen. Med drugim tako pravi, da terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom, upnik pa je v predmetni zadevi izkazal, da vtožuje ravno tako terjatev.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064855
ZZZDR člen 113, 113/2, 113/3. ZIZ člen 270.
spor o izvrševanju roditeljske pravice – osnovna šola – izbira osnovne šole – posebne potrebe otroka – začasna odredba
Z obiskovanjem šole v domačem kraju za otroka odpade vožnja, zgodnje vstajanje in pozno prihajanje domov, otroka pa lahko porabita čas, ki bi ga sicer porabila za vožnjo, za učenje, delanje nalog in igro. Otroka sta se lepo vživela v novo šolsko okolje, v šolo hodita urejena in z domačimi nalogami, pri pouku sta poslušna in kažeta interes za snov. Otroka v družini dobro funkcionirata, družina živi v umirjenih in urejenih razmerah. Vse to so razlogi, ki kažejo na to, da je otrokoma v korist, da obiskujeta Osnovno šolo v Y.
maksimalna hipoteka - izbris starega in vpis novega imetnika - prenos pravnega razmerja - pogodba o prenosu terjatev
Pritožba ima prav, ko navaja, da bi sodišče pri izpodbijani odločitvi moralo uporabiti določbo 146. člena SPZ, saj 29. člen ZUKSB njene uporabe ne izključuje, tako kot izključuje uporabo določb OZ in ZFPPIPP. Razlaga kot jo ponuja sodišče prve stopnje je materialno pravno zmotna. O tem se je pritožbeno sodišče že izreklo (primerjaj odločbi: Cdn 436/2014 in CDn 443/2014).
Tožeča stranka mora nositi stroške pravdnega postopka sama, če prijava terjatve v stečajnem postopku ne vsebuje opisa vseh dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka in dokazov.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0083816
ZGD-1 člen 268. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 189, 274, 274/1.
stvarna pristojnost sodišča – odpoklic predsednika uprave delniške družbe – razlogi za odpoklic – izguba zaupanja – ekonomsko poslovni razlog – plača – spor iz delovnega razmerja
Omejitev razlogov za odpoklic predsednika ali člana uprave v 268. členu ZGD-1 ni uzakonjena z namenom varovanja položaja članov uprave, temveč z namenom utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe. Uveljavljeno načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja (uprave) in nadzora (nadzornega sveta) je uzakonjeno v korist delniške družbe. Zato spoštovanje teh načel ni mogoče razumeti zgolj v smislu varovanja posameznih organov vodenja. Zato je materialnopravno zmoten očitek tožene stranke v pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče z uporabo ničnostne sankcije dalo prednost individualnemu interesu tožnika pred interesom družbe, družbenikov ter varstvu pravnega prometa. Iz istih razlogov pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sklep nadzornega sveta ne more biti ničen že v posledici tega, ker je bil sklep v celoti realiziran oziroma, da je kršitev majhnega pomena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064868
ZPP člen 14. OZ člen 344, 369, 369/1.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – poslovna goljufija – zastaranje stranske terjatve – obresti – pretrganje zastaranja – zastaralni rok pri pretrganju
V opisu kaznivega dejanja poslovne goljufije toženca v izreku kazenske sodbe je določena tudi višina premoženjske škode, ki je tožeči stranki nastala, zato je bilo sodišče prve stopnje tudi pri ugotavljanju višine škode, ki jo je toženec povzročil tožeči stranki, vezano kazensko sodbo.
Tožeča stranka je utemeljevala temelj in višino tožbenega zahtevka na podlagi kazenske sodbe.
pripoznava dolga – višina zavarovalnine – obstoječ dolg – zastaranje terjatev – poravnava – odprava negotovosti
Pripoznava se že pojmovno lahko nanaša le na obstoječ dolg.
Institut pripoznave dolga ima omejen obseg. Ta je povezan zlasti z zastaranjem terjatev (prim. prvi odstavek 341. člena OZ). Pripoznava dolga se pri zastaranju nanaša na nek določen, že obstoječ dolg. Jasno opredeljen pomen, ki prav tako ni samostojen, pa ima tudi pri poravnavi (prim. prvi odstavek 1051. člen OZ). Ta je v funkciji odprave negotovosti v nekem določenem razmerju. Za to, da bi pripoznava dolga štela kot samostojna pogodba, neodvisna od dotedanjega obstoja (pripoznanega) dolga, ni najti posebnega razloga. Pritožbeno stališče, da se v primeru pripoznave dolga sodišče ne more več ukvarjati z osnovnim pravnim razmerjem, ki je osnova za pripoznavo, je zato zmotno.
Ne bojler in ne plafonjera nista sestavina stanovanja ampak zgolj pritiklina, gre za pravno vprašanje (kvalificiranje). Nekaj, kar je pritiklina, ne more biti hkrati sestavina nepremičnine.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravična denarna odškodnina – objektivizacija odškodnine – primerjava odškodnin – bodoča škoda – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – metoda valorizacije
Oškodovanki za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo, pripada pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če te škode ni. Gre za škodo, ki bo nastajala v bodoče, zato jo sodišče lahko prisodi na podlagi določila 182. člena OZ.
POGODBENO PRAVO – GOZDOVI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064935
OZ člen 619. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov člen 1.
pogodba o poseku lesa – podjemna pogodba – profesionalna skrbnost – pobotni ugovor
Tožnik je dovolj skrbno ravnal pri preverjanju vrste arsortimana lesa. Do manjka lesa ni prišlo – oddanega je bilo celo več lesa, kot se je predvidevalo.
USTAVNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075192
URS člen 25. ZPP člen 11. ZST-1 člen 13, 34, 34/5, 34a.
pravica do pravnega sredstva - ugovor zoper plačilni nalog - vlaganje pravnih sredstev - zavlačevanje postopka - zloraba procesnih pravic - denarna kazen
Proti sklepu sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe.
Toženi stranki je treba pojasniti, da ponavljajoče se vlaganje pravnih sredstev (brez konkretne vsebine) zoper iste odločbe kaže na izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja postopka. Takšno ravnanje utegne ustrezati dejanskemu stanu zlorabe pravice iz 11. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073629
OZ člen 111, 111/2, 459, 471. ZPP člen 212.
prodajna pogodba – zahtevek za vrnitev kupnine – stvarna napaka – odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme za stvarno napako – zmotna uporaba materialnega prava
Ker očitno do sedaj ni bilo izvedenih ustreznih meritev karakteristik spornih kotlov, ki bi izločile vplive preostalih možnih vzrokov, ki so izven samih dobavljenih kotlov, dokazi, ki jih je upoštevalo sodišče, ne morejo predstavljati zadostne osnove za sklepanje o obstoju napake na dobavljenih kotlih. Ob tako jasni ugotovitvi izvedenca o možnih drugih vzrokih za nedoseganje želenih parametrov po vgradnji kotlov pa je protispisna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi tožene stranke glede vzrokov na strani tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je očitno materialnopravno zmotno ocenilo, da je na strani tožene stranke trditveno in dokazno breme glede pravilnega delovanja dobavljenih kotlov. V posledici takšne zmotne uporabe materialnega prava pa ni izvedlo dokazov, ki jih je glede obstoja stvarne napake predlagala tožeča stranka. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP.