Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni (prim. 1. odstavek 779. člena OZ). To pomeni, da bodisi uspešno opravi posel, če pa posla ne opravi uspešno, če je hkrati izpolnjena nadaljnja predpostavka: da je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
zastopanje dediča v zapuščinskem postopku – obračun odvetniške storitve – vrednost predmeta – vrednost dednega deleža – dedni dogovor
Že iz določbe 1. odstavka 25. člena ZST-1 jasno sledi, da vrednost predmeta sledi vrednosti dednega deleža. Napačna je primerjava z dednim dogovorom (pogodbenim urejanjem zapuščine); tudi v primeru dednega dogovora, na podlagi katerega dedič ne bi prejel ničesar, je vrednost predmeta vezana na dedni delež takega dediča (ne glede na to, kaj dedič po dogovoru dobi; tudi če nič ne dobi, je dedič in, denimo odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja).
poslovna stavba - stroški obratovanja - upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o upravljanju - neupravičena pridobitev - kršitev razpravnega načela - spor majhne vrednosti
Določilo pogodbe, ki obvezuje lastnike, da poravnavajo stroške, ki odpadejo na poslovni prostor, pri čemer obračun stroškov oziroma razlike stroškov predloži upravnik skupaj z računom za poravnavo stroškov za tekoči mesec, upravniku ne daje položaja stranke, ki bi v lastnem imenu izterjevala obratovalne stroške in stroške posameznega prostora. Takšne aktivne legitimacije nanj s pogodbo tudi niso prenesli lastniki poslovnih prostorov. Ker tožnik tudi ni zatrjeval, da je terjatve pred tem poravnal iz lastnih sredstev, za izterjavo teh stroškov ni aktivno legitimiran.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – pavšalni ugovori – dokazovanje – dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev – razlogi za zavrnitev dokaznega predloga – neprerekana dejstva – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi izrecno zatrjevala, da je dogovor o odlogu zapadlosti vtoževanih terjatev obstajal, v takšnem primeru pa uporaba drugega odstavka 214. člena ZPP ni dopustna (v kolikor prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog, dejstev ni mogoče šteti za priznana).
spor majhne vrednosti – takojšnja izdaja sodbe s polno obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave – načelo kontradiktornosti – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložena zavrnitev – preslišani ugovori tožene stranke
Sodišče prve stopnje predlaganih dokazov tožene stranke ni izvedlo, razloga za to pa tudi ni obrazložilo, kar pomeni, da tožena stranka z vsebinskimi razlogi zavrnitve dokaznih predlog ni bila seznanjena. S tem je bila toženi stranki odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje družbe – premoženjsko stanje družbenika – čisti dobiček družbe
Sodišče je obravnavalo premoženjsko stanje družbe A., d. o. o., ne pa premoženjskega stanja toženca – fizične osebe. Premoženje omenjene družbe je njeno premoženje. Če je tako ne more biti hkrati tudi premoženje toženca. Ker je toženec edini družbenik omenjene družbe, bi bilo mogoče pri ugotavljanju njegove premoženjske zmožnosti upoštevati kvečjemu čisti dobiček družbe in vrednost deleža družbe. Sodišče tako dejansko premoženjskega stanja toženca sploh ni ugotavljalo.
zastopanje več strank – znižanje nagrade – nagrada za narok – umik tožbe
Ker so toženci navadni sosporniki, se je zanje postopek končal z umikom tožbe na prvem naroku za glavno obravnavo, kar pomeni, da se nagrada po tarifni številki 3102 zniža za količnik 0,5.
OZ člen 86, 86/1. ZDR-1 člen 13, 13/1, 14, 31, 31/1, 31/1-3, 49, 49/1, 49/2, 91, 114, 114/1, 114/2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 4, 44.
sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - spremenjene okoliščine - ničnost
Tožena stranka je tožnici ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za opravljanje del in nalog na delovnem mestu „specializirani novinar“ skladno z 49. členom ZDR-1 zaradi spremenjenih okoliščin (spremembe Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in Pravilnika o organiziranosti). Ker vsebina novo sklenjene pogodbe o zaposlitvi ni v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli, niti z določbami Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, pogodba o zaposlitvi ni nična.
plačilo odpravnine - delovnopravna kontinuiteta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za delovnopravno kontinuiteto med prejšnjim tožničinim delodajalcem in toženo stranko. Tožena stranka je namreč kot delodajalec prevzemnik ohranila svojo identiteto in nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožnikov delodajalec, pri čemer je prevzela bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnika, prevzela je tudi stranke s. p.-ja, proizvodnja se je nadaljevala brez prekinitve, v istih poslovnih prostorih in z istimi osnovnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnica upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj devet let delovne dobe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je najprej zavzelo stališče, da predstavlja izjava, ki jo je tožnik podal 1. 4. 2014, pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, nato pa je ugotovilo, da se je tožnik strinjal z odpovedjo, ki mu jo je podala tožena stranka. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko sporazumno prekinjeno oz. da je šlo za sporazum glede datuma prenehanja. Ker so razlogi o odločilnem dejstvu, tj. o načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med seboj v nasprotju, je podana absolutna bistvena kršitev z 14. točke
drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014622
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 153/2, 171, 171/1, 179, 179/2, 174, 174/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 4, 4/1, 12, 27, 37. ZVZD člen 5, 9, 9/2, 23. ZDR člen 33. ZPIZ-1 člen 94, 94/1.
nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - tiskarski stroj - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek
Tožnik se je poškodoval na delu pri prvo toženi stranki (delodajalcu) pri čiščenju valjev tiskarskega stroja. Ko je dvignil pokrov stroja in z desno roko segel do valjev, da bi jih očistil, so mu delujoči valji ujeli desno roko do zapestja, v posledici česar je utrpel telesno poškodbo. Tiskarski stroj v velikosti 12 metrov dolžine in 2 metra višine je med obratovanjem in vzdrževanjem oz. čiščenjem nevarna stvar, delo na njem pa predstavlja delo s povečano nevarnostjo za nastanek škode. Zato je podana objektivna odgovornost prvo tožene stranke za vtoževano škodo. Tiskarski stroj, čeprav je bil ustrezno vzdrževan in je imel veljavno potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme, v trenutku škodnega dogodka ni bil brezhiben in tožniku ni zagotavljal ustrezne varnosti, saj je deloval, čeprav bi se valji stroja ob dvigu varnostnega pokrova morali ustaviti. Prvo tožena stranka je s tem kršila prvi odstavek 4. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, ki določa, da mora delodajalec delavcem zagotavljati brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja. Poleg tega bi morala prvo tožena stranka delavce, četudi so bili za delo ustrezno teoretično in praktično usposobljeni, v okviru dolžne skrbnosti nadzirati in jih v primeru ugotovljenega nepravilnega ravnanja na to opozoriti. Ker tega ni storila, je kršila 5. in 23. člen ZVZD ter 12. člen Pravilnika. Zato je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost prvo tožene stranke za nastalo nezgodo. Tožnik je s tem, ko je posegel v notranjost tiskarskega stroja, ne da bi se prepričal, da je ta ustavljen, soprispeval k nastanku nezgode v višini 40 %.
ZUstS člen 23, 23/1. ZPIZ-2 člen 204, 413, 413/10. ZObr člen 92, 92/11.
prenehanje delovnega razmerja - vojak - izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - obvezno dodatno zavarovanje
Ob ugotovitvi, da je tožnik že 31. 1. 2015 izpolnil pogoje za pridobitev poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2 in pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, je imela tožena stranka v določbi enajstega odstavka 92. člena ZObr pravno podlago za ugotovitev prenehanja veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dnem 1. 2. 2015. V skladu z navedeno določbo vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Gre namreč za poseben, z zakonom določen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - prepoved diskriminacije
Tožena stranka je zaradi doseganja boljše uspešnosti dela in poslovanja povišala delež prevozov naftnih derivatov z avtocisternami v cestnem prometu z zunanjimi izvajalci, posledično pa zmanjšala število prevozov naftnih derivatov z avtocisternami v cestnem prometu pri svojih zaposlenih delavcih. Na podlagi sklepa o spremembi organizacije dela je delovne naloge treh delavcev na delovnem mestu „voznik avtocisterne v cestnem prometu“ (ki ga je zasedal tudi tožnik) prenesla na zunanjega izvajalca. Tožena stranka je tako dokazala obstoj poslovnega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika (in še dveh delavcev) pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka ni ravnala diskriminatorno v smislu določbe 6. člena ZDR-1, ko je prav tožniku in določenemu delavcu odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Če ne gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, delodajalec ni dolžan izdelati programa niti uporabiti kriterijev iz 102. člena ZDR-1. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v izključni pristojnosti delodajalca. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014672
ZDR člen 43, 43/1, 184, 184/1. ZVZD člen 8, 8/2. OZ člen 171.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - višina odškodnine
Tožnik se je poškodoval na delu pri toženi stranki (delodajalcu) pri odpiranju vrat skladišča. Tožena stranka je opustila zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje pri delu. Na podlagi 2. odstavka 8. člena ZZVZ morajo sredstva za delo, med katera spada tudi objekt, namenjen za delovne in pomožne prostore, glede na naravo dela, tožniku zagotavljati varnost in ne sme ogrožati njegovega zdravja. Tožena stranka je vedela, da se vrata skladišča zatikajo, vendar kljub temu ni poskrbela za njihovo popravilo. Zato je podana krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke za nastanek nezgode. Tožnik je zatikanje vrat poskušal odpraviti s silo, čeprav je vedel, da bi moral poklicati pomoč. Zato znaša njegov soprispevek k nastali nezgodi 10 %.
Tožnica je določenega dne udarila oskrbovanko, jo zgrabila za roko in jo vrgla v varovalno ograjico bolniške postelje, na kar se je oskrbovanka glasno odzvala. Hkrati pa se je tožnica do oskrbovanke vedla tudi verbalno agresivno, saj ji je rekla: „Ne vem, koga bo več bolelo, mene ali vas.“ S takšnim ravnanjem je tožnica naklepoma huje kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kar predstavlja utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, delovnega razmerja pa ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi.
Delavcu pripada plača v višini, dogovorjeni z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta se tožnica in tožena stranka ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dogovorili, da pripada tožnici za poln delovni čas in vnaprej določene delovne rezultate mesečna bruto plača v znesku 5.495,63 EUR. Ker je iz plačilnih list tožnice razvidno, da tožena stranka pri izračunu neto pripadajočega zneska plače ni upoštevala dogovorjene bruto osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi, temveč nižje zneske, tožnici za vtoževano obdobje pripada razlika v plači med obračunano ter izplačano plačo in plačo, dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
plačilo odpravnine - delovnopravna kontinuiteta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je šlo za delovnopravno kontinuiteto med prejšnjim tožničinim delodajalcem in toženo stranko. Tožena stranka je namreč kot delodajalec prevzemnik ohranila svojo identiteto in nadaljevala z isto dejavnostjo kot prejšnji tožnikov delodajalec, pri čemer je prevzela bistveni del zaposlenih, med njimi tudi tožnika, prevzela je tudi stranke s. p.-ja, proizvodnja se je nadaljevala brez prekinitve, in to le pri novem delodajalcu - toženi stranki (ne pa tudi pri samostojnem podjetniku), v istih poslovnih prostorih in z istimi osnovnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka delodajalec prevzemnik v smislu prvega odstavka 73. člena ZDR. Zato je ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 108. člena ZDR-1 tožnica upravičen do odpravnine glede na doseženo delovno dobo pri toženi stranki in delodajalcu prenosniku, torej za skupaj devet let delovne dobe.
podjemna pogodba – upravičenost podjemnika do plačila – končanje posla
Ker je podjemnik do plačila za opravljen posel po podjemni pogodbi upravičen le, če doseže končni rezultat, zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, ker je preuranjen.