zavrženje pritožbe - nedovoljeno pravno sredstvo - pravni interes za vložitev pritožbe
Pravnega interesa za pritožbo pritožnik nima, če z njo, četudi bi ji bilo v celoti ugodeno, ne more doseči ugodnejše odločitve zase od odločitve, ki se s pritožbo izpodbija.
Dedinji za obravnavano pritožbo nimata pravnega interesa, saj je sklep izdan izključno v njuno korist in z ugoditvijo pritožbi sklepa ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi bil zanju še ugodnejši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082677
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 23. ZPP člen 18, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - določitev pristojnosti med sodišči držav članic EU - okoliščine primera - poroštvo - poroštvena izjava - vsebina izjave - prevzem obveznosti iz glavne pogodbe - plačilna obveznost - prorogacijska klavzula - dogovor o pristojnosti
Toženca kot poroka s poroštvenima pogodbama nista prevzela vseh obveznosti in pogojev iz glavne pogodbe, temveč le plačilne obveznosti, zato se ne moreta sklicevati, da se prorogacijska klavzula iz temeljne pogodbe nanaša tudi na njiju. Za sojenje je zato pristojno slovensko sodišče.
Ravnanje dolžnika oz. upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (1. odstavek 67. člena ZFPPIPP), ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku.
Zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in zahtevka za razveljavitev vknjižbe ni mogoče enačiti. V prvem primeru gre za ugotovitveni, v drugem pa za oblikovalni zahtevek. Zaradi ničnosti prodajne pogodbe je vknjižba toženčeve lastninske pravice neveljavna že od samega začetka, zato je ni treba razveljaviti, ampak takšnemu pravnemu položaju ustreza ugotovitev neveljavnosti vknjižbe. Nasprotno pa razveljavitev vknjižbe učinkuje le za vnaprej in se uporablja v primerih, ko je vknjižba neveljavna iz formalnopravnih razlogov ali zaradi kršitev določb zemljiškoknjižnega postopka. Takšni vpisi se ne izpodbijajo z izbrisno tožbo, saj lahko upravičena oseba doseže njihovo razveljavitev z ugovorom in pritožbo v zemljiškoknjižnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006340
SPZ člen 38, 92, 227. ZD člen 104. OZ člen 39, 40. ODZ par. 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954, 955. ZPP člen 318.
preklic darila – neveljavnost pogodbe zaradi odpadle pravne podlage – nagib – omejitve razpolaganja z nepremičnino – sklepčnost tožbe – vrnitveni zahtevek – dejanska oblast toženca
Vsebina nagiba, kot jo v nasprotni tožbi zatrjujejo toženci (omejitev razpolaganja z lastninsko pravico tožnika tako za čas življenja kot po smrti), je povsem nasprotna s causo darilne pogodbe, ki je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi obdarjencu. Ta naklonitev je sicer res lahko pogojena z različnimi motivi (nagibi), ki pa ne smejo biti nedopustni, torej v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli (39. in 40. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Cilj, ki so ga (glede na tožbene trditve) zasledovali toženci ob sklenitvi dogovora, je bil omejitev tožnikovega razpolaganja z nepremičnino za čas življenja in tudi omejitev njegovega oporočnega razpolaganja. Slednje po našem pravu ni dopustno (104. člen Zakona o dedovanju), omejitve razpolaganja z lastninsko pravico ob sklenitvi darilne pogodbe pa si je mogoče zagotoviti na različne (zakonsko urejene) načine, npr. osebne služnosti (227. člen SPZ) oziroma prepoved odtujitve in obremenitve (38. člen SPZ) – take pogodbene omejitve lastninske pravice pa po izrecni pritožbeni trditvi ni bilo. Iz trditvene podlage v nasprotni tožbi torej ne izhaja utemeljenost zahtevka na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe in vrnitve darila (vsebine dogovora, na katero se sklicujejo toženci, namreč ni mogoče opredeliti kot nagib, ki je prerasel v (kasneje odpadlo) pravno podlago, zato je odločitev o zavrnitvi tako primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi pravilna.
zastaranje terjatev - začetek teka zastaralnega roka - regresni zahtevek zavarovalnice
Zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek škodnega primera, začne teči, ko začne teči proti temu zastaranje zavarovančeve terjatve in se tudi konča v enakem roku.
O vsebini zahtevka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk v zadevi X Pg 4512/2012 še ni bilo odločeno, zato nove tožbe ni mogoče zavreči, ker je bilo o zahtevku že pravnomočno odločeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083223
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije člen 57.
gospodinjski odjem – neupravičen odjem električne energije – splošni pogoji poslovanja – pravica do izjave
Toženki se očita neupravičen priklop oziroma neupravičena sprememba gradbenega toka v gospodinjskega, čeprav naj za to ne bi izpolnjevala pogojev. Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti do ugovora toženke, da je na podlagi dokumentacije utemeljeno sklepala, da ima dovoljenje za gospodinjski odjem.
Šele ko bodo vsa dejstva ugotovljena, bo lahko sodišče napravilo pravno sklepanje, ali je šlo v obravnavanem primeru za neupravičen odvzem ali ne, pri tem pa bo moralo za svojo odločitev najti v določbah Splošni pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije tudi ustrezno pravno podlago. Povedano drugače: iz sodbe bo moralo biti razvidno, kako navedeni splošni pogoji zavezujejo toženko in v katerem delu jih ta ni spoštovala, da ima sedaj tožeča stranka pravico terjali plačilo v vtoževani višini.
RAZLASTITEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064807
OZ člen 197.
povrnitev stroškov prestavitve javne poti – razlastitev – dejansko razlaščeni lastnik – pasivna legitimacija – delitev občin – neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – volenti non fit iniuria
S prestavitvijo ceste je bila obogatena prva toženka (oziroma po delitvi občin druga toženka), ker je tožnik namesto nje izpolnil svojo obveznost, obogatitev pa se odraža v ohranitvi njenega premoženja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075676
OZ člen 131, 147, 148. ZGD-1 člen 8, 263, 263/4, 515, 515/6. ZGD člen 6, 258. ZFPPIPP člen 42, 44, 44/5. ZFPPod člen 19, 22, 22/2, 22/3. ZPP člen 13, 14, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev škode – stečaj družbe – odškodninska odgovornost poslovodje – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – spregled pravne osebnosti
Fizična oseba, ki je član organa pravne osebe, za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati. Razlog za osebno neodgovornost fizičnih oseb, ki so člani organov pravne osebe, je v dejstvu, da je ravnanje fizičnih oseb, ki so člani organa pravne osebe, ravnanje same pravne osebe.
vzpostavitev etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pridobitelj lastninske pravice - spor med udeleženci glede lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - sporna dejstva - učinek materialne pravnomočnosti
V postopku etažiranja po ZVEtL sodišče v sporih udeležencev glede lastninske pravice ne odloči z učinki materialne pravnomočnosti.
Upniki, ki so bili imenovani za člane upniškega odbora, so v seznamu upnikov, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika, navedeni kot upniki, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku. Ali so ti podatki pravilni, sodišče ni dolžno preizkušati. Pri imenovanju članov upniškega odbora po 2. točki tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP (imenovanje pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev) se namreč sodišče opre le na podatke, ki jih dolžnik izkazuje v svojih poslovnih knjigah. Zato ni odločilnega pomena, ali so posamezni od imenovanih članov upniškega odbora prijavili terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom in v kakšnih zneskih so jih prijavili.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju - zavezanec v postopku denacionalizacije - vrnitev premoženja - imetnik lastninske pravice - predmet privatizacije - vsebina pogodbe - uporaba prava
Po določilu 8. poglavja SZ, ki je kot specialni predpis urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš, so pravne osebe, ki so imele pravico uporabe na družbenih stanovanjih in stanovanjskih hišah, z dnem uveljavitve zakona postale lastnice stanovanj oziroma stanovanjskih hiš (112. člen SZ) in so bile tudi zavezanke v postopkih za denacionalizacijo. Na zahtevo imetnika stanovanjske pravice so bile kot lastnice stanovanj ta stanovanja slednjim dolžne prodati v skladu z določilom 117. člena SZ. Tožnici sta torej od prodajalke lahko kupili zgolj stanovanja, kot so podrobno opisana v posamični kupoprodajni pogodbi, ne pa preostalih objektov in parcel izven stanovanjske hiše, ki je bila predmet privatizacije. Na omenjenih parcelah namreč prodajalka tudi sama še ni imela lastninske pravice (saj ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb privatizacija zemljišč še ni bila predvidena)in je tudi ni mogla prenesti na tožnici kot pogodbeni stranki.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070991
OZ člen 171, 171/1, 185, 186, 186/3. ZJC člen 5, 5/1. ZOZP člen 39. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 15, 23, 26.
povrnitev škode – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odškodninska odgovornost – ravnanje neznanega tovornega vozila – razsutje tovora (pšenice) na nadvozu – stanje javnih cest – redno vzdrževanje prometnih površin – čiščenje cest – intervencijski ukrepi – opustitev vzdrževalca ceste – prometna nesreča – padec z motornim kolesom – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – predvidljivost nastanka škode – pretrganje vzročne zveze – deljena vzročnost – soprispevek oškodovanca – sorazmerno zmanjšanje odškodnine – vmesna sodba – oblikovanje izreka vmesne sodbe
Med razsutjem pšenice s strani neznanega voznika po cestišču in škodnim dogodkom (prometno nesrečo, v kateri je tožniku nastala škoda) obstaja pravno relevantna vzročna zveza, saj brez razsutja pšenice s strani neznanega tovornega vozila (kar je ustvarilo nevarno situacijo) škoda ne bi nastala. Opustitev delavcev zavarovanca drugo tožene stranke ni pretrgala vzročne zveze. Vzročna zveza med protipravnim ravnanjem neznanega tovornega vozila in kasnejšo prometno nesrečo bi bila pretrgana le, če bi kasnejše ravnanje neodvisno od prvega ravnanja povzročilo enako škodo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0070965
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 1, 2, 2/1, 2/2, 3, 3d, 5, 6, 7. Uredba (ES) št. 1393/2007 z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah člen 4, 4/3, 7.
pristojnost slovenskih sodišč v preživninskih zadevah - samostojnost preživninskega zahtevka - pomožna pristojnost - forum necessitatis - pristojnost sodišča, pred katerim se tožena stranka spusti v postopek - vročanje tožbe v odgovor
Pristojnost slovenskih sodišč na podlagi od 3. do 7. člena Uredbe ni podana.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – stroški za tujo nego in pomoč – višina odškodnine – višina urne postavke za tujo pomoč – urna postavka za nekvalificirano malo delo – prosti preudarek – načelo enakosti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Zaključek sodbe, da je pri ugotavljanju obsega tuje pomoči po veljavni sodni praksi upoštevna le pomoč tožnici pri osebni higieni in oblačenju, ne pa tudi pri drugih opravilih, potrebnih za zadovoljitev osnovnih vsakodnevnih potreb, ki jih ni zmogla tožnica in so jih morali opraviti drugi, je prestrog. Bližnji so si dolžni pomagati, vendar s tem ni mišljena pomoč, ki je oškodovancu potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba, pač pa gre za vsakodnevno vzajemno pomoč.