prekinitev postopka - napotitev na pravdo - dokazovanje višjega solastninskega deleža od vknjiženega
Glede na to, da je med udeležencema sporno, ali je obravnavana nepremičnina skupno ali posebno premoženje, je bila odločilna teža pravilno dana zemljiškoknjižnemu vpisu.
ZPP člen 116. ZPIZ - 2 člen 144, 144/3, 429. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
obveznost plačila - plača - regres za prehrano - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - davki - prispevki
Izostanek stranke z naroka za glavno obravnavo je lahko upravičen le, če gre za nenadne dogodke, bolezen, nujne in neodložljive obveznosti in podobno, v obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Iz potrdila o opravljenem dogovorjenem poslovnem sestanku, ki ga je tožena stranka predložila skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ne izhaja, da bi šlo za nujen sestanek, sklican v zadnjem hipu, ali za druge utemeljene poslovne zadržke, zaradi katerih se direktor tožene stranke ne bi mogel udeležiti naroka. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru za odsotnost direktorja tožene stranke z naroka ni bilo upravičenih razlogov. Zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Plača se prisodi delavcu v bruto znesku, od katerega je potrebno plačati davke in prispevke, delavcu pa mora delodajalec izplačati neto znesek glede na predpise, ki urejajo plačilo dohodnine in prispevkov. Prispevki in dohodnina se obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oz. izplačila, torej ko nastane davčna obveznost, to je po stopnjah, ki veljajo na dan obračuna (izplačila), osnova pa je bruto prejemek (plača, odškodnina, odpravnina ipd.). Po 15. členu ZDoh-2, v katerem je opredeljen predmet obdavčitve, se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov – plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO– CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070971
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 168, 168/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 11, 154, 154/1, 155, 155/1.
sklep o izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna hipoteka – izločitvena pravda – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – posebno premoženje – sporazum o priznanju lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – odločitev o stroških postopka – potrebnost odgovora na prvo pritožbo
Tožnica ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila, preden je toženka pridobila zastavno pravico.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek škode - vzročna zveza - predhodne poškodbe - povečanje že nastale škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Obravnavani primer je specifičen, saj je tožničina škoda, ki jo je dolžna povrniti toženka, zgolj poslabšanje že predhodno obstoječe poškodbe, torej povečanje že nastale škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060932
ZPP člen 236, 236a, 337, 337/1. ZIZ člen 270. OZ člen 461, 462, 458, 465.
postopek zavarovanja – začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – verjetnost terjatve – pritožbena novota – nedopustne pritožbene novote – odgovornost za stvarne napake
Prepoved pritožbenih novot velja tudi v postopku zavarovanja. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ponudila trditev o tem, kaj naj bi bil vzrok za okvaro vozila in tudi ne, zakaj naj bi toženec zanjo vedel. V pritožbi ponujene trditve so nedopustne pritožbene novote.
Tožniki kot njegovi pravni nasledniki bi torej lahko terjali povračilo spornih zneskov od toženke le, če bi dokazali, da je toženka pri razpolaganju s sredstvi na zapustnikovem računu zlorabila zaupanje zapustnika, da zapustnik za to ni vedel in da toženkinega ravnanja ni odobril. Ta dokaz tožnikom tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspel.
predlog za preložitev naroka – zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka – nepristop stranke in odvetnika na narok – načelo kontradiktornosti
Načelo kontradiktornega postopka zahteva aktivno vlogo strank, zato sodišče stranke ni dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če sodišče stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok izvedel, stranka pa v primeru neudeležbe trpi škodljive posledice. Predlog stranke za preložitev naroka namreč ne predstavlja ovire, da se opravi glavna obravnava in se o zadevi meritorno odloči. Stranka, ki prosi za preložitev naroka, je namreč dolžna preveriti, ali je narok preložen.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – obseg pripadajočega zemljišča – potencialno grajeno javno dobro
V primerih, ko za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003, pripadajočega zemljišča ni mogoče ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče, se kot pripadajoče zemljišče opredeli tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno. Upošteva se pretekla redna raba zemljišča ter merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.
Tožeča stranka je priznala uporabo spornih blagovnih znamk tožene stranke za vse storitve, ki so navedene v tožbenem zahtevku, imenovala pa jih je znaki.
Bistvena kršitev določb postopka je podana takrat, kadar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, ne pa takrat, kadar enoznačno razume dvoumne navedbe tožeče stranke.
dodatni sklep o dedovanju – dedni dogovor – pritikline – premično premoženje – pozneje najdeno premoženje
Sodna praksa v RS ni sledila stališču, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso.
vštevanje daril v dedni delež – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Na pravdo napoti sodišče tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za (morebitno) vračunanje daril v dedni delež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082663
ZPP člen 311. OZ člen 9, 239, 239/1. SPZ člen 37, 99, 99/1.
zapadlost s pogodbo dogovorjene terjatve – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave – izpolnitev pogodbe – izvedba vzdrževalnih del – nasprotovanje izvedbi – lastninska pravica – zaščita pred vznemirjanjem
Tožnikoma je zagotovljeno pravno varstvo zaradi izvedbe s pogodbo dogovorjenih vzdrževalnih del, ki so potrebna in glede katerih sta tožnika od tožene stranke zahtevala, da jih dopusti. Zahtevo (in po potrebi spet tudi tožbo) za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna v bodočnosti, bosta tožnika na toženca naslovila tedaj, ko bo dela potrebno izvesti.
oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – neizplačan znesek – plačilo sodne takse
Sodno takso plačajo osebe, ki razpolagajo s takšnim premoženjem, da takso lahko plačajo brez težav za svoje preživljanje. V situaciji, ko stranka sicer izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega, je po mnenju pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga 4. odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska in ne le „papirnata“.
podatki o sorodstvenem razmerju – tretji dedni red – bančni račun – motorno vozilo
Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.
odškodnina - delo s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - policijska intervencija - posredovanje v primeru vinjenih in agresivnih kršiteljev
Očitno je, da je šlo pri obravnavanem dogodku za zelo močnega in zelo agresivnega in vinjenega kršitelja, ki se je intervenciji na vso moč upiral, pri čemer se je njegova agresivnost kljub uporabi različnih prisilnih sredstev le še stopnjevala. Ker je bil hkrati pod vplivom alkohola, je konkretna situacija predstavljala tudi za usposobljenega policista tveganje, ki ga ni bilo mogoče v celoti obvladati.
začasna odredba - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - konkretna in subjektivna nevarnost - stopnja verjetnosti
Namen začasne odredbe ni v tem, da bi imela naravo sankcije za domnevno izvršena kazniva dejanja (sploh, če se o tem že vodi postopek pred kazenskim sodiščem), niti ni začasna odredba sankcija za morebitne pravno ugotovljene nepravilnosti pri ravnanju katerekoli izmed strank v preteklosti v smislu civilnopravnih posledic (odškodninske odgovornosti). Začasna odredba tudi ne more biti sankcija zoper ravnanja istega subjekta v primerljivih preteklih situacijah.
Pritožnik ne opredeli, na kakšen način tožena stranka s svojim obstoječim premoženjem razpolaga v tem trenutku, da bi bilo treba zato ta razpolaganja preprečiti z začasno odredbo. Če tega razpolaganja ne opredeli, posledice, to je nevarnosti za nezmožnost poznejšega poplačila, ni treba presojati.
postopek osebnega stečaja – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – pravni interes
Dolžnik, ki nima nobenega premoženja, prav tako pa tudi ne prejema dohodkov, ki bi spadali v stečajno maso, pri čemer ne predlaga odpusta obveznosti, dejansko nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj s tem ne bo dosežen nobeden od namenov postopka osebnega stečaja (ne vsaj delno poplačilo dolgov ne odpust obveznosti). Drugačen, širši, pa je pravni interes predlagatelja – upnika, ki se domneva in mu ga ni treba posebej izkazovati.
V primerih, ko je sodnik neposreden objekt kritike, torej oškodovanec, ne sme nato prevzeti še vloge tožnika in sodnika, ker je takšno ravnanje v nasprotju z objektivnim vidikom nepristranskosti. Zato mora v takšnih primerih odločiti o uporabi 109. člena ZPP drug sodnik.
predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - odločba Ustavnega sodišča - odprava neskladnosti - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP - popolna taksna oprostitev - stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - višina minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks
Prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki predvideva popolno oprostitev plačila sodne takse le v primeru, če je taksni zavezanec upravičen do socialne pomoči, je bil zaradi neskladnosti z Ustavo spremenjen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Do odprave neskladnosti je na osnovi navedene ustavne odločbe mogoče taksnega zavezanca – v primeru, ko je plačilo takse procesna predpostavka za postopek ali procesno dejanje - tudi v celoti oprostiti plačila sodne takse. Oprostitev je možna, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja taksni zavezanec ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžan preživljati.