podatki o sorodstvenem razmerju – tretji dedni red – bančni račun – motorno vozilo
Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.
oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – neizplačan znesek – plačilo sodne takse
Sodno takso plačajo osebe, ki razpolagajo s takšnim premoženjem, da takso lahko plačajo brez težav za svoje preživljanje. V situaciji, ko stranka sicer izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega, je po mnenju pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga 4. odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska in ne le „papirnata“.
vabilo k dajanju ponudb – oglaševan predmet nima bistvenih zatrjevanih lastnosti – zavajajoča ponudba – utemeljen odstop od ponudbe
S tem, ko je prodajalka v vabilu k dajanju ponudbe za prodajo nepremičnine, kot predmet ponudbe označila malo hidroelektrarno, opisala njeno lokacijo, z dostavkom, da je nad prostori elektrarne možno narediti apartmaje, kar pa se je kasneje po pridobitvi lokacijske informacije izkazalo za napačno, je ravnala zavajajoče. Zato je dolžna ponudniku vrniti vplačano varščino, saj je ta odstopil od ponudbe, ker je ugotovil, da izgradnja apartmajev ni možna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zaslišanje prič - načelo kontradikotrnosti - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev postopka
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič zato, ker iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi predlagani priči bili priči konkretnim dogodkom, ki se očitajo tožniku v opozorilih pred redno odpovedjo in v podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Istočasno pa je sodišče zaslišalo pričo, ki pa je prav tako izpovedala le pavšalno in je pojasnila, da ne more povedati o konkretnih dogodkih, ker v spornih dnevih ni bila navzoča v vratarnici. Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič, je s tem kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravice stranke do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063185
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 381. ZPP člen 286a, 286a/5. ZIZ člen 20. ZN člen 4.
prekluzija - opozorilo - neupoštevanje poziva - neposredno izvršljiv notarski zapis - kreditna pogodba - obroki kredita - pogodbeno dogovorjene obresti - občasne terjatve - judikatne terjatve - zapadlost - zamudne obresti od neplačanih glavnic - zamudne obresti od neplačanih obresti - procesne obresti - zastaralni rok
Ker sodišče tožene stranke ni opozorilo, da bo v primeru neupoštevanja poziva ravnalo skladno s 5. odstavkom 286a. členom ZPP, tožena stranka s predložitvijo zahtevane listine na prvem naroku za glavno obravnavo ni bila prepozna.
Če je denarna terjatev v notarskem zapisu določena z vsemi elementi, ki ji dajejo značaj neposredne izvršljivosti (soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlost), zanjo velja 10-letni zastaralni rok, sicer pa 3-letni zastaralni rok.
Za odločitev o ugovoru zastaranja je odločilno, ali in v katerem delu ima notarski zapis učinek neposredne izvršljivosti.
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. ZDR-1 člen 44, 87, 88, 118, 130. ZPIZ-2 člen 144, 144/3, 429. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odjava iz obveznega zavarovanja - bruto - neto - davki in prispevki
Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov – plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
OZ člen 8, 574. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/9, 442/10, 496.
izbris družbe iz sodnega registra – posojilna pogodba – kavza posla – causa – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev, ki pomeni, da stranke pri sklepanju dvostransko vzajemnih pogodb določijo pogodbeno vsebino z enakovrednimi medsebojnimi pravicami in obveznostmi. Upoštevati je sicer treba raznolike okoliščine na strani konkretne pogodbene stranke, ki upravičujejo navidezno nesorazmerje, kar posledično v obravnavanem primeru pomeni, da bi moral toženec bolj konkretizirano zatrjevati okoliščine dogovora.
Pristop k napolnjevanju vsebine standarda „sorazmernosti med prevzetimi obveznostmi in lastnim premoženjskim položajem“ terja pravo mero, saj bi v nasprotnem izničili institut odpusta obveznosti. Njegov namen je predvsem zaščititi upnike, ki so bile žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti.
Pri ugovornem razlogu „da bi dolžnik glede na premoženjski položaj lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti“ ni mogoče pričakovati, da bo dolžnik svoje obveznosti servisiral iz dohodkov od nezakonitih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jo opravlja na črno.
Načelo uspeha (154. člen ZPP) pri odločanju o stroških ugovornega postopka zoper odpust obveznosti ni smiselno uporabljivo in tudi ne primerno. Takšna razlaga, po kateri so upniki v primeru neuspeha z ugovorom dolžni povrniti dolžniku stroške, svoje pa v primeru uspeha nosijo sami, pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom. Zakon (354. in 355. člen ZFPPIPP) določa, da stroški stečajnega dolžnika v postopkih zaradi insolventnosti bremenijo stečajno maso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073628
ZPP člen 2, 2/1, 285, 319, 319/3. OZ člen 116, 190, 190/3.
nemožnost izpolnitve – razveza pogodbe – vračanje neupravičeno pridobljenega – obogatitveni zahtevek – neizkazana višina tožbenega zahtevka – pobotni ugovor – zmotna opredelitev trditev kot pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti pobotnega ugovora – kršitev načela dispozitivnosti
Čim je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, je odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti toženčevega pobotnega ugovora, tudi če bi bil ta postavljen, saj toženčeve morebitno utemeljene terjatve ni s čim pobotati. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak je svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek škode - vzročna zveza - predhodne poškodbe - povečanje že nastale škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Obravnavani primer je specifičen, saj je tožničina škoda, ki jo je dolžna povrniti toženka, zgolj poslabšanje že predhodno obstoječe poškodbe, torej povečanje že nastale škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060932
ZPP člen 236, 236a, 337, 337/1. ZIZ člen 270. OZ člen 461, 462, 458, 465.
postopek zavarovanja – začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – verjetnost terjatve – pritožbena novota – nedopustne pritožbene novote – odgovornost za stvarne napake
Prepoved pritožbenih novot velja tudi v postopku zavarovanja. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ponudila trditev o tem, kaj naj bi bil vzrok za okvaro vozila in tudi ne, zakaj naj bi toženec zanjo vedel. V pritožbi ponujene trditve so nedopustne pritožbene novote.
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 23, 24.
padec z motorja – zdrs koles zaradi peska in kamenja na cestišču – povrnitev škode – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev vzdrževalca ceste – čiščenje prometnih površin – ugovor zastaranja – zaključek zdravljenja
Zavarovanec tožene stranke kot vzdrževalec ceste ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, saj na obravnavanem odseku, kjer se je zgodila prometna nesreča, ceste ni vzdrževal na način, da bi bilo omogočeno varno odvijanje prometa.
Prvotožena stranka, ki svojih obveznosti ni izpolnila, mora skladno s kreditno pogodbo in 1065. členom ZOR dolgovani znesek kredita vrniti, skupaj z obrestmi in stroški. Drugotožena stranka pa je k plačilu zavezana kot porok na podlagi podpisa poroštvene izjave, s katero se je zavezala kot solidarni porok in plačnik in tako odgovarja v skladu s 1012. in 1019. členom OZ enako kot glavni dolžnik.
stroški postopka - pripoznava zahtevka - povod za pravdo - pravda na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča
V pravdi, ki se začne na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, ni mogoče uveljavljati, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, saj mora sodelovati bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani.
delni odvzem poslovne sposobnosti – skrb za pravice in koristi na premoženjskem področju
Izvedensko mnenje in izpovedba nasprotne udeleženke dajeta prepričljivo podlago za sklep, da nasprotna udeleženka zaradi duševne bolezni ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi na premoženjskem področju.
vštevanje daril v dedni delež – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Na pravdo napoti sodišče tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za (morebitno) vračunanje daril v dedni delež.
delitev solastne stvari - odlog delitve - načini delitve solastnine - fizična delitev z izplačilom razlike - občutno visoka razlika vrednosti
Odlog delitve solastne stvari je možen le zaradi zaščite interesa solastnika te stvari, ne pa tudi interesa tretjega. Razlog za odlog delitve niso niti tržne razmere na nepremičninskem trgu. Delitve solastnine s fizično delitvijo in z izplačilom razlike vrednosti ni možna, če na plačilo razlike, ki je občutna, zavezanec ni pripravljen.