popravni sklep – napake v imenih in številkah – druge očitne pisne pomote – možnost večkratne poprave
Sodišče prve stopnje je nekatere napake v imenih in številkah ter druge očitne pomote, na katere opozarja pritožnik v pritožbi, odpravilo z izdajo popravnega sklepa (ne še vse). Ker to lahko stori kadar koli, tudi večkrat, morebitne napake v imenih in številkah ter druge očitne (pisne) pomote niso predmet pritožbenega postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004434
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 67, 67/1. ZKP člen 83, 148. ZPrCP člen 107, 107/9.
nezakonit dokaz - izjava osumljenca - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - uživanje alkohola po prometni nesreči - upoštevanje rezultata meritve z indikatorjem alkohola
Pritožba ima sicer prav, da so “izjave - uradni zaznamki osumljencev”, dane v postopku o prekršku na kraju storitve prekrška, preden je storilec poučen o svoji ustavni pravici do molka oziroma do privilegijev zoper samoobtožbo, v procesnem smislu dokazi, na katere se sodba o prekršku ne sme opreti, saj v smislu 6. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 to predstavlja nedovoljen dokaz. Vendar pa za kaj takega, ko bi v konkretnem primeru obdolženec podal policiji “izjavo osumljenca”, ki bi se odrazila v zapisanem uradnem zaznamku, sploh ne gre in taka izjava iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja. Ko je obdolženec policistom na kraju samem povedal, da je užival alkohol po nesreči, o čemer je moral biti povprašan, ni mogoče v nobenem primeru upoštevati rezultata indikatorja, kljub temu, da je preizkus z indikatorjem bil pravilno opravljen (in celo ugodnejši), temveč samo in zgolj rezultat alkoholiziranosti na podlagi opravljenega strokovnega pregleda (odvzem telesnih tekočin).
SPZ člen 40, 60. ZIZ člen 60, 60/3, 65, 65/6. ZPP člen 212.
navajanje novih dejstev in dokazov v izvršilnem postopku
Z ozirom na določbo tretjega odstavka 60. člena ZIZ v zvezi s šestim odstavkom 65. člena ZIZ, ki kot pravilo lex specialis prekluzijo pri navajanju novih dejstev ter predlaganju dokazov v pravdi za nedopustnost izvršbe, kakor je tudi predmetna, opredeljuje strožje kot 286. člen ZPP, tako da je trditve o dejstvih in v tej povezavi dokaze mogoče pravočasno ponuditi le še v vlogi, s katero tožeča stranka odgovarja na navedbe tožene stranke (upnika) v odgovoru na tožbo. Ker tožeča stranka ni pravočasno navajala, da je vodni skuter po sklenitvi kupoprodajne pogodbe prevzela v svojo dejansko oblast tako, da ga je odpeljala, čeprav sta o tem izpovedala tako tožeča stranka sama kot priča M.V., pravilno zaključilo, da tožeča stranka trditvenega in dokaznega bremena o tem, da ji je bil vodni skuter dejansko izročen v posest, ni zmogla.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa tar. št. 39.
odvetniški stroški - zastopanje v nepravdnem postopku - zadržanje zaradi prisilnega zdravljenja
Odvetnik do priglašene nagrade za storitve pregleda spisa in listin ni upravičen, ker slednja nima narave samostojne storitve. Pravilno je uporabljena tudi določba 5. odstavka 17. člena ZOdv, saj je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
vnos skritega blaga - poskus vnosa - namen skrivanja - carinska kontrola in nadzor - konkretizacija prekrška - izrek odločbe o prekršku
Namen določbe 5. točke prvega odstavka 87. člena ZICPES je sankcionirati takšno ravnanje storilcev, ki poleg same opustitve prijave prenosa določene vrste blaga preko državne meje na območje Skupnosti, poskušajo preprečiti carinsko kontrolo tako, da blago še posebej (skrbno) skrijejo, da ga carinski organi ob pregledu s prostim očesom oz. na prvi pogled ne bi bili zmožni zaznati in izvesti carinske kontrole. Namen izogibanja carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov ni potrebno izkazati le pri očitku poskusa storitve vnosa ali iznosa skritega blaga, temveč mora takšen namen izhajati tudi v primeru, ko gre za dokončano dejanje tj. v primeru, ko je storilec kljub mejni kontroli na zunanji meji carinskega območja Skupnosti prestopil državno mejo in je do carinske kontrole prišlo znotraj carinskega območja Skupnosti (in ne na sami zunanji meji carinskega območja skupnosti tj. mejnem prehodu). Pri presoji, ali ima dejanje vse znake kaznivega dejanja, je treba upoštevati opis dejanja v celoti in če v opis prevzeti zakonski znaki določenega kaznivega dejanja, ki jih ni smiselno ali mogoče konkretizirati (na primer določen namen storilca), zadošča, da je v opis vključen zakonski znak že tudi del opisa dejanskega stanu. Prav določen namen storilca, kot zakonski znak kaznivega dejanja, je značilen primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami. Na obstoj določenega namena storilca sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanja teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena storilca sodišče navede v obrazložitvi.
zahteva za sodno varstvo zoper odločbo o stroških - dopustnost pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločalo o stroških postopka, ki jih je na podlagi priglašenega stroškovnika kot prvostopenjski organ odmeril prekrškovni organ, pritožba zoper takšno sodbo ni dovoljena in jo je bilo potrebno zavreči.
Ker je vročilnica javna listina, iz vsebine katere izhaja osebna vročitev tožencu, toženec pa ni dokazal nasprotnega, je šteti, da je bila tožencu sodna pošiljka osebno vročena
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zaključeno zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode (telesnih bolečin, zmanjšanja življenjskih aktivnosti...), stanje oškodovanca pa je stabilizirano. Zato ni pomembno, da morebiti posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni.
stroški zagovornika v postopku namestitve osebe v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda – odvetnik postavljen po uradni dolžnosti – namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila – pojasnila o uporabi tarife
Po besedilu se določba 5. odstavka 17. člena ZOdv nanaša na vse odvetnike, postavljene po uradni dolžnosti. V to skupino sodijo tudi odvetniki, postavljeni po uradni dolžnosti v sodnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZDZdr.
obračun za delo izvršitelja - odmera stroškov dolžniku
Dolžnik v postopku do dokončnosti obračuna nima vpliva na to, kako izvršitelj obračunava terjatev, saj samega obračuna ne more grajati, ker gre do takrat zgolj za razmerje med upnikom in izvršiteljem in je upnik tisti, ki plača stroške izvršbe, povrnitev katerih pa lahko zahteva le preko sodišča tako, da le-to izda sklep o njihovi odmeri in jih naloži v poplačilo dolžniku.
invalid III. kategorije - stroški postopka - delni uspeh v postopku
Tožnik sicer ni uspel z delom zahtevka, to je s priznanjem časovne razbremenitve pri delu (v zvezi z ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti), vendar je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so potrebne dodatne omejitve v zvezi z delom in ker teh omejitev izpodbijani odločbi nista vsebovali, utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi ter tožniku priznalo pravico do premestitve z dodatnimi omejitvami pri delu. Tožnik je tako z delom svojega zahtevka uspel v višini 50 %, zato mu je sodišče prve stopnje skladno z uspehom v postopku utemeljeno priznalo povračilo stroškov postopka.
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu od tožene stranke (bivšega delodajalca) zahtevala plačilo odškodnine za poškodbo, ki ji je nastala v času kondicijskega treninga pri teku navzdol po makadamski poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati objektivne niti krivdne odškodninske odgovornosti. Vojaške dejavnosti same po sebi niso nevarne, pa tudi dejavnosti, pri kateri se je poškodovala tožnica, ni mogoče šteti za nevarno. Šlo je za običajni kondicijski trening, in sicer za tek navzdol po makadamski poti, široki tri metre in z manjšim naklonom (4 - 5 %). Teren je bil suh, tožnica je bila primerno športno oblečena in obuta ter kondicijsko dobro pripravljena. Dejstvo, da je bila pot razbrazdana od vode in na njej kamenje predstavlja tveganje, ki ga je mogoče nadzorovati. Poleg tega je bila proga primerna, tek je bil izveden s primerno stopnjo intenzivnosti in zahtevnosti, oseba, ki je vodila trening, pa je bila zanj strokovno usposobljena. Tako ni podana niti protipravnost ravnanja tožene stranke niti vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami (tek izven vojašnice, v popoldanskem času in strokovno usposobljen učitelj) ter nastalim škodnim dogodkom. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz naslova nezgode pri delu ni utemeljen.
pogodba o delitvi stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov – posel izrednega upravljanja
Sprememba ključa delitve stroškov odstopa od zakonsko predvidenega in predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov. Delitev stroškov v sporni pogodbi zato predstavlja posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Tožena stranka je v predsodnem upravnem postopku pravilno ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po določbah ZPIZ-1 na dan 31. 12. 2012, saj se, glede na vloženo zahtevo v času veljavnosti ZPIZ-1, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine presoja po določilih, ki so veljala do konca leta 2012, ko je veljal ZPIZ-1. Tožnica do konca leta 2012 pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 ni izpolnila, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 ni utemeljen.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - zahteva upnika
O povrnitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov je namreč mogoče odločati zgolj na zahtevo upnika, ki jo le-ta poda pravočasno, skladno z zgoraj omenjenimi določbami ZIZ. Ker upnik takšne zahteve ni podal, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da odloča o povrnitvi stroškov.
otroški dodatek - stroški postopka - brezplačna pravna denarna pomoč
V 7. odstavku 40. člena ZBPP je določeno, da sodišče v primeru, če je znesek, za katerega je v odločbi o stroških postopka odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (v konkretnem primeru proračuna prvostopenjskega sodišča), višji od zneska brezplačne pravne pomoči, ki ga pozneje odobri strokovna služba za BPP, in je znesek že plačan v korist proračuna, upravičencu do brezplačne pravne pomoči iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela brezplačne pravne pomoči. Le v kolikor nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dolžno ex lege za tožnika, ki je v sporu o glavni stvari uspel, na račun pooblaščenega odvetnika vrniti razliko med z izpodbijanim sklepom priznanim zneskom in zneskom, odmerjenim z upravno odločbo službe BPP. Sodišče kot zavezanec bo tako postopalo, v kolikor je tožena stranka odmerjeni znesek že nakazala na njegov račun oz. bo terjatev v višini razlike odstopilo upravičencu do brezplačne pravne pomoči, če nasprotna stranka po sodni odločbi odmerjenega zneska še ni plačala.
ZSV člen 100, 100/1. ZUPJS člen 6, 10, 10/1, 10/2, 10/10. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3. URS člen 54, 54/1.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - samska oseba - podaljšana roditeljska pravica - obveznost preživljanja
Kljub temu, da je bila staršem upravičenke podaljšana roditeljska pravica po njeni polnoletnosti, ne obstaja obveznost staršev v smislu preživljanja. To pomeni, da se upravičenka v konkretni zadevi šteje kot samska oseba iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS in se njenih staršev pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenke v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačila institucionalnega varstva ne upošteva.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vsebina tožbe - razširitev tožbe v pritožbi
Tožnik šele v pritožbi uveljavlja ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu še za obdobja, o katerih s prvostopenjsko sodbo ni bilo odločeno. Taka razširitev tožbe šele v pritožbenem postopku pa ni dopustna, saj je razširitev tožbe možna le do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
najemnina - stroški s sanacijo - stroški vlaganj - pobot - potrebno popravilo nepremičnine - koristna popravila - primeren rok
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil morebiti rok res prekratek, da bi se dela v njem tudi zaključila, da pa je bil vsekakor primeren, da bi v tem roku lahko tožeča stranka pristopila k dejanskemu pričetku sanacije. Nikjer torej ni ugotovilo, da je bil postavljen rok prekratek, ampak je življenjsko logično (in v prid najemodajalcu) pravni standard o primernosti roka zapolnilo z razlago, da je bil primeren za začetek del sanacije.
V tem socialnem sporu tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo štipendije, ker toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije. Gre za verzijsko terjatev na temelju izvensodne poravnave, sklenjene med tožečo in toženo stranko. Iz poravnave izhaja, da toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni predložil dokazil o dokončanju letnika za šolsko leto in se zato namen, zaradi katerega mu je bila izplačana štipendija, ni uresničil. V skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, dolžan prejeto vrniti. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendije, utemeljen.