PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081477
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – DDV – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja – pravdni stroški
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
povrnitev stroškov ugovora - umik predloga za izvršbo
1. Ker ZIZ v 38. členu nima določila, kako se odloča o povrnitvi stroškov ugovora, v primeru, da je bil predlog za izvršbo umaknjen in postopek ustavljen, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je bil umik predloga za izvršbo podan v sprejemljivem časovnem okvirju – splošnem roku 8 dni za izvedbo procesnih dejanj v izvršilnem postopku. V takih primerih je namreč pravilno uporabiti smiselno določbo 158. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), ki ureja povrnitev stroškov v primeru umika tožbe.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – parkiranje avtomobila na služnostno pot – negatorna tožba – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – solidarna obveznost – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – odstranitev avtomobila – dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug kot dolžnik – več izvršilnih sredstev – izbira upnika – manjša škodljivost za dolžnika – materialno procesno vodstvo – dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka postavila na njeno služnostno pot vozilo in da zato nima dostopa do hiše. Z začasno odredbo predlaga, da sodišče naloži toženi stranki, da vozilo odmakne in v nasprotnem primeru zagrozi z denarno kaznijo po določbi 226. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zmotno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe samo iz razloga, da bi tožeča stranka morala predlagati izvršilno sredstvo po 225. členu ZIZ. Upnik ima možnost izbire, še posebno, če trdi, da bo izvršba za dolžnika cenejša, za upnika pa hitrejša, če dolžnik umakne vozilo sam.
Na podlagi zakona sprejeta ustaljena sodna praksa ne dopušča možnosti, da bi predlagateljica dobila s fizično delitvijo nepremičnine svoj solastni delež, ostala dva solastnika pa bi svoj delež dobila izplačan v denarju.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081478
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – stroški terenskega preverjanja – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
Začasni zastopnik ima pravico do povračila potrebnih stroškov ne glede na to, ali stranka, ki jo je začasno zastopal, v pravdi ali s pravnim sredstvom uspe ali ne.
Nepristranskost sodnikov je treba ocenjevati tudi po zunanjem videzu, namreč kako jo lahko razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Ni dovolj, da sodišče ravna in odloča nepristransko, temveč ne smejo biti podane niti okoliščine, ki bi vzbujale dvom o videzu nepristranskosti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070983
SPZ člen 67, 99, 100. OZ člen 122, 125, 125/1, 125/2, 427.
večstanovanjska zgradba – solastnina – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – negatorna tožba – poseg v skupne dele stanovanjske stavbe – posest dela notranjega atrija in vgradne omare v skupnem hodniku – protipravnost – upravljanje s solastno stvarjo – kršitev upravičenja solastnikov upravljati s stvarjo v solastnini – dogovor o načinu uporabe, sklenjen s prvotnim lastnikom – neseznanjenost ostalih solastnikov z dogovorom – nevezanost na dogovor
Omejitve solastninskih upravičenj, dogovorjene med prodajalcem in tožencem v njegovo korist, niso omenjene v pogodbah, ki jih je prodajalec (nato) sklepal z ostalimi kupci – solastniki. To pomeni, da sklenjeni dogovor med prodajalcem in tožencem ne zavezuje tožnika in ostale solastnike. Nadaljnji kupci (solastniki) so singularni in ne univerzalni pravni nasledniki prodajalca. Zato pogodba, sklenjena med prodajalcem in tožencem, ustvarja pravice in obveznosti le med njima in njunimi univerzalnimi pravnimi nasledniki (prvi in drugi odstavek 125. člena OZ).
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – LASTNINJENJE – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070986
ZIKS člen 145, 145/3, 145a, 145b. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3, 32, 71. ZON člen 85. ZNKD člen 51. ZSKZ člen 16a. ZLNDL člen 1. ZNP člen 104.
vrnitev podržavljenega premoženja – lastninjenje – oblika vrnitve premoženja – vrnitev v naravi – zavezanec za vrnitev – gospodarske družbe – naravna vrednota – izvzem iz pravnega prometa – tok reke – parcele, povezane z izkoriščanjem rudnin – stroški postopka
Pritožbeno naziranje, da za nepremičnine, ki so v lasti gospodarskih družb, ovire za vrnitev v naravi, upoštevajoč določbo tretjega odstavka 16. člen ZDen, ne obstajajo (ter da bi bilo treba posledično zahtevek/predlog na plačilo odškodnine za njih zavrniti), je napačno. V konkretnem primeru gre za vračanje podržavljenega premoženja na podlagi določb ZIKS. Vračanje zaplenjenega premoženja v naravi je možno v tistih primerih, v katerih to še ni v zasebni lasti, torej premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma privatizacije. To velja tudi za pravne osebe (gospodarske družbe). Slednje so zavezanke le za vrnitev tistih stvari (premoženja), ki še niso v zasebni lasti. Če pa je premoženje olastninjeno oziroma so pravne osebe (gospodarske družbe) njegove lastnice, se to v naravi ne vrača. V takem primeru je treba za premoženje plačati odškodnino, kar je obveznost pritožnice.
Pri vprašanju vračanja podržavljenih nepremičnin je treba uporabiti določbe ZDen, ki je specialni predpis. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določb tretjega odstavka 18. člena in 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pravilno zaključilo, da za predmetne nepremičnine vračilo (izjemoma) ne bi prišlo v poštev le v primeru, če bi bile izvzete iz pravnega prometa, kar pa ni bilo ugotovljeno. Sama okoliščina, da neko zemljišče (nepremičnina) predstavlja naravno vrednoto (znamenitost), še ne predstavlja ovire za njeno vračilo v naravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0069740
ZPP člen 100, 154, 154/2, 154/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
smrt stranke med postopkom – pooblaščenci – prenehanje pooblastila – zakonska zveza – obstoj življenjske in ekonomske skupnosti – posebno premoženje – skupno premoženje – domneva o enakih deležih zakoncev – uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju – ugovor nadpolovičnega deleža
Za nastajanje skupnega premoženja ne zadostuje le formalni obstoj zakonske zveze, temveč morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti.
Na tožencu je breme, da mora določno (z odstotki oziroma v ulomku) zatrjevati višji delež na skupnem premoženju.
ZPP člen 154, 154/1, 156, 156/1, 185, 185/1, 285, 343, 343/4, 359. ZDavP-2 člen 190.
polovični solastniški delež na predmetu izvršbe – tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – davčna izvršba – zavrženje tožbe – denarni zahtevek solastnika – pravica do poplačila solastniškega deleža – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe – povračilo stroškov
(Delno) ustavitev davčne izvršbe lahko doseže samo tisti solastnik, katerega solastniški delež na zarubljenih premičninah je enak ali večji od ene polovice. Višina solastniškega deleža pa ni ovira za uveljavljanje pravice do poplačila solastnika, če pride do prodaje zarubljenih premičnin.
ZAVAROVANJE TERJATEV – VARSTVO POTROŠNIKOV – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0064861
ZIZ člen 270. ZVKSES člen 23, 23/1, 24, 24/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – napake na nepremičnini – varstvo kupcev stanovanj – jamčevalni roki – obvestilo o napakah
Verjetnost terjatve tožeče stranke je podana. Ugotovljeno je, da so bile določene napake pri nepremičnini res ugotovljene že v primopredajnem zapisniku, da pa je izvedenec ugotovil tudi napake, glede katerih ni mogoče govoriti o očitnih napakah, ki bi jih morala tožeča stranka zaznati takoj oziroma kmalu po prevzemu stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070968
ZVEtL člen 13, 30, 30/5. ZNP člen 35, 35/5. ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pravnomočna upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k stavbi – odločitev o stroških postopka – vrednost spornega predmeta – nepremičnine v splošni rabi in izven pravnega prometa
Vrednost nepremičnin, ki so v splošni rabi in izven pravnega prometa, ni mogoče ocenjevati po kriterijih, po katerih se ocenjujejo zemljišča, na katerih lahko pridobijo lastninsko pravico posamezniki. Za take primere ZOdvT v drugem odstavku 22. člena določa vrednost predmeta 4.000,00 EUR.
Ker dokazov, ki niso pomembni za ugotovitev odločilnih dejstev ali ki so predlagani za dokazovanje dejstev, ki jih je stranka, ki je predlagala dokaz, že dokazala, ni treba izvesti, z opustitvijo zgoraj navedenih dokazov ni bila storjena bistvena kršitev postopka.
Glede na to, da je imel tožnik možnost podati svoje pripombe na mnenje izvedenke oziroma predlagati tudi njeno ustno zaslišanje, na katerem bi lahko izvedenki postavil svoja vprašanja, a tega ni zahteval, pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.
zavarovalna pogodba – kasko zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – splošni pogoji – razlaga splošnih pogojev – pojem prometne nesreče – nezgoda pri delu s traktorjem
V pojmu prometne nesreče so zajete le nesreče, ki so povezane s prometom, premikanjem vozil po cesti, na kar kaže že smisel in pomen pridevnika „prometna“.