policijska intervencija – nevarna dejavnost – delovna naloga policista – nadpovprečno močna oseba neobvladljiva zaradi alkoholiziranosti – vmesna sodba
Zmotna je pritožbena trditev, da policijska intervencija ne more predstavljati izrednega (neobičajnega) dogodka, češ da naj bi šlo „zgolj“ za običajno delovno nalogo policista. Intervencija seveda sodi med delovne naloge policista, a pritožba spregleda, da so policisti dolžni intervenirati tudi v situacijah, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov za njih (kot je bilo to v konkretnem primeru) predstavljajo povečano škodno nevarnost. In to navkljub njihovi izurjenosti, izkušnjam in ustrezni opremljenosti. Vse navedene lastnosti zadostujejo za situacije, ki so običajne. Ne morejo pa biti policisti vnaprej izurjeni (pripravljeni oziroma opremljeni) za neobičajne (nepredvidljive) situacije.
Trditve v pritožbi so nedopustna pritožbena novota, ker pritožba ni izkazala opravičljivega razloga za njihovo neuveljavljanje v postopku pred sodiščem prve stopnje.
izvršba na podlagi verodostojne listine – umik predloga za izvršbo – stroški ugovora
Pritožba sicer pravilno poudarja, da so določbe ZIZ (38. člen) glede odločanja o stroških postopka specialnejše od tistih, ki jih določa ZPP. To načeloma sicer velja, vendar predvsem v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
Določba 441. člena ZPP ureja le vprašanje umika predloga za izdajo plačilnega naloga, ne ureja pa vprašanja, kako sodišče odloči o stroških morebiti vloženega ugovora, če je predlog za izvršbo predhodno umaknjen.
pritožnika, da ima tožničino zemljišče poleg sporne poti tudi druge (celo boljše) povezave, saj to ne izključuje dejstva, da je posest izvajala tudi tu, kjer je sporno.
Dedni dogovor sodišče vnese v sklep o dedovanju, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve. V zemljiški knjigi se dedni dogovor po uradni dolžnosti realizira, če je za vknjižbo sposoben.
Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava.
ZST-1 člen 11, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - likvidnost - premoženjsko stanje - unovčenje premoženja - trditveno breme glede nemožnosti unovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Tožnica ni izkazala, da neunovčljivega premoženja nima, oziroma da premoženja ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Zgolj morebitno pomanjkanje likvidnih sredstev, ki bi jih povzročilo plačilo sodne takse, ni razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taksne obveznosti, saj je ob presoji taksnega predloga treba upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje.
obnova postopka – izredno pravno sredstvo – zavrženje predloga za obnovo postopka – predlog, ki ga vloži stranka sama – laična vloga –opravljen pravniški državni izpit
Drugotožnica ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje njeno vlogo utemeljeno zavrglo. Poziv na popravo vloge po 108. členu ZPP ni bil potreben, ker njeni vlogi nič ne manjka, le dovoljena ni.
izročilna pogodba – izjava v izročilni pogodbi – sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – odpoved neuvedenemu dedovanju – oporoka – oporočno razpolaganje – svoboda testiranja
Po večinskem stališču pravne teorije in sodne prakse prednik ni pogodbeno zavezan v tem pomenu, da tistemu, ki se je dedovanju vnaprej odpovedal, pozneje ne bi mogel več česa nakloniti. Kljub sklenitvi sporazuma o odpovedi dediščini torej lahko zapustnik potomcu na podlagi poznejše oporoke zapusti celotno ali le del premoženja. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso neveljavna tista oporočna razpolaganja, s katerimi je zapustnica naklonila premoženje hčerki in zetu pod pogojem, da pritožnicam izplačata v oporoki navedene denarne zneske in nadaljnja določila oporoke v primeru, če pritožnic ne bosta izplačala. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo prevelik poseg v pravico zapustnice do svobode testiranja.
povrnitev stroškov ugovora - umik predloga za izvršbo
1. Ker ZIZ v 38. členu nima določila, kako se odloča o povrnitvi stroškov ugovora, v primeru, da je bil predlog za izvršbo umaknjen in postopek ustavljen, je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je bil umik predloga za izvršbo podan v sprejemljivem časovnem okvirju – splošnem roku 8 dni za izvedbo procesnih dejanj v izvršilnem postopku. V takih primerih je namreč pravilno uporabiti smiselno določbo 158. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), ki ureja povrnitev stroškov v primeru umika tožbe.
OZ člen 168, 168/2, 270, 270/1, 285, 285/2. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – glavoboli – vzročna zveza – strošek masaže – vpliv na okrevanje – valorizacija delnega plačila odškodnine (akontacije) – odločitev o stroških postopka – delni uspeh v pravdi – povrnitev stroškov v celoti
Kot izhaja iz listinske dokumentacije, specialistka nevrologinja tožniku res ni predpisala ročnih masaž v smislu redne in nujne rehabilitacije, kar pa še ne pomeni, da tožnik do povračila stroškov te storitve ni upravičen. Bistveno je, da mu je nevrologinja ročne masaže priporočila.
ZPP člen 161, 161/3, 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163/4, 165, 165/3. OZ člen 1020.
stroški postopka – priglasitev stroškov postopka – razveljavitev prvotne odločbe – pravočasnost priglasitve stroškov postopka – konec ponovne glavne obravnave – poroštvo – več porokov – solidarna obveznost – solidarna odgovornost za stroške
Če pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, mora sodišče prve stopnje, ko v zadevi ponovno odloči, pri končni odločitvi o stroških upoštevati tako stroške prve kot druge stopnje ter ponovne stroške na prvi stopnji, če so priglašeni do konca ponovne obravnave, ki je opravljena pred ponovno oziroma končno odločitvijo o stroških postopka.
napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – manj verjetna pravica
Ob tem, ko dedinja C.C. ni priznala izločitvenega zahtevka dedinje A.A. in upnika, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo A.A., saj je njena pravica manj verjetna.
delitev solastnine – pasivna legitimacija – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujno sosporništvo – vsebina predloga za delitev solastnine – navedba vseh solastnikov v predlogu – predlog zoper mrtvo osebo – zavrženje predloga za delitev solastnine
Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu kot nasprotna udeleženca navedla solastnika, ki sta umrla pred vložitvijo prvotnega predloga, gre za procesno pomanjkljivost oziroma absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato je odločitev o zavrženju predloga pravilna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081477
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – DDV – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja – pravdni stroški
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081479
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 481, 481/1. ZOdv člen 1. ZFPPIPP člen 7, 7/7.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - postopek v gospodarskih sporih - odvetnik
Odvetnik kot zasebnik ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP, po vsebini pa tudi ne gre za spor iz drugega odstavka 481. ali 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – LASTNINJENJE – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070986
ZIKS člen 145, 145/3, 145a, 145b. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3, 32, 71. ZON člen 85. ZNKD člen 51. ZSKZ člen 16a. ZLNDL člen 1. ZNP člen 104.
vrnitev podržavljenega premoženja – lastninjenje – oblika vrnitve premoženja – vrnitev v naravi – zavezanec za vrnitev – gospodarske družbe – naravna vrednota – izvzem iz pravnega prometa – tok reke – parcele, povezane z izkoriščanjem rudnin – stroški postopka
Pritožbeno naziranje, da za nepremičnine, ki so v lasti gospodarskih družb, ovire za vrnitev v naravi, upoštevajoč določbo tretjega odstavka 16. člen ZDen, ne obstajajo (ter da bi bilo treba posledično zahtevek/predlog na plačilo odškodnine za njih zavrniti), je napačno. V konkretnem primeru gre za vračanje podržavljenega premoženja na podlagi določb ZIKS. Vračanje zaplenjenega premoženja v naravi je možno v tistih primerih, v katerih to še ni v zasebni lasti, torej premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma privatizacije. To velja tudi za pravne osebe (gospodarske družbe). Slednje so zavezanke le za vrnitev tistih stvari (premoženja), ki še niso v zasebni lasti. Če pa je premoženje olastninjeno oziroma so pravne osebe (gospodarske družbe) njegove lastnice, se to v naravi ne vrača. V takem primeru je treba za premoženje plačati odškodnino, kar je obveznost pritožnice.
Pri vprašanju vračanja podržavljenih nepremičnin je treba uporabiti določbe ZDen, ki je specialni predpis. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določb tretjega odstavka 18. člena in 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pravilno zaključilo, da za predmetne nepremičnine vračilo (izjemoma) ne bi prišlo v poštev le v primeru, če bi bile izvzete iz pravnega prometa, kar pa ni bilo ugotovljeno. Sama okoliščina, da neko zemljišče (nepremičnina) predstavlja naravno vrednoto (znamenitost), še ne predstavlja ovire za njeno vračilo v naravi.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 122, 122/1, 122/1-6, 122/4, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2, 308, 308/2, 308/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1. ZPP člen 154, 154/1, 157, 188.
stečajni postopek - avtomatična prijava terjatve in ločitvene pravice - prijava hipoteke - prijava terjatve, zavarovane s hipoteko - že plačana terjatev - nepotrebna hipoteka - materialno prenehanje hipoteke - izjava o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice - izdaja in objava sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic - povod za tožbo - stroški postopka
Določba 298a. člena ZFPPIPP pomeni ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni treba prijavljati v stečajnem postopku, saj avtomatično veljata za prijavljeni. Korelat te ugodnosti je njihova dolžnost, da takrat, ko je terjatev že bila plačana in je s tem podan izbrisni razlog hipoteke iz prve alineje drugega odstavka 154. člena SPZ (t. i. materialno prenehanje hipoteke), podajo izjavo o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice. To pa morajo storiti še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, sicer stečajnemu upravitelju začne teči rok enomesečni za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP. Takšnega umika prijave tožena stranka ni podala. Ker tožena stranka prijave terjatve ni umaknila, je dala povod za tožbo v smislu 157. člena ZPP.