prometna nesreča – prometna nezgoda – vzročna zveza – povrnitev nepremoženjske škode – degenerativne spremembe – poškodba leve rame – udarec v hrbet – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – tuja nega in pomoč – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – pogodbeno razmerje – direktna tožba
Po zdaj že ustaljenih stališčih sodne prakse se kot vzrok škode lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca. V njegovo sfero v obravnavanem primeru spadajo tudi ugotovljene degenerativne spremembe v predelu rame. Sodišče je z izvedencem medicinske stroke, ki je v celoti potrdilo tožnikovo izpovedbo, ugotovilo, da zaradi njih pred škodnim dogodkom ni trpel nobenih neugodnih posledic.
Priznanih 5,00 EUR za uro tuje pomoči.
Določilo 943. člena OZ se uporablja za pogodbena razmerja iz zavarovalne pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, pač pa za direktno tožbo oškodovanca po 965. členu OZ. Tožeča stranka od zavarovalnice neposredno uveljavlja odškodnino, ker tožena stranka kot zavarovateljica odgovornosti odgovarja za svojega zavarovanca, ki je imel pri njej sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje.
Za primer, da je odgovornost sporna in višina škode ni ugotovljena, ZOZP zamude ne določa. To pomeni, da je treba za take primere uporabiti splošni predpis, ki ureja zamudo. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je to 299. člen OZ. Če zavarovalnica ne izplača nespornega zneska odškodnine ali ko oškodovanec v pravdi uspe dokazati, da ima večjo škodo, sodišče odloča o zamudi skladno z 299. členom OZ.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor stranke
Možnost sporazumevanja o krajevni pristojnosti je prepuščena strankam. Prav tako pa je v njihovi dispoziciji tudi procesno uveljavljanje sporazuma o pristojnosti.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082077
URS člen 22. ZZZDR člen 59, 59/2. SPZ člen 103. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje – določitev deleža – delitev skupnega premoženja – domneva o enakih deležih zakoncev – izpodbijanje domneve – nasprotna tožba – ugovor – ugovor nadpolovičnega deleža – ugovor izključne lastninske pravice – pridobitev skupnega premoženja – posebno premoženje – vložek v skupno premoženje – pravica do izjave – pravna korist – zavrženje tožbe
Pravda zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) ni pogojena s predhodno uvedbo nepravdnega postopka zaradi delitve skupnega premoženja.
Sodna praksa ni enotna o tem, ali za izpodbijanje zakonske domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, zadošča ugovor ali pa je treba vložiti nasprotno tožbo. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-771/11 izhaja, da v primeru, ko je na spornih nepremičninah (ki so skupno premoženje) v zemljiški knjigi vknjižena tožena stranka kot edina lastnica, za izpodbijanje prej omenjene zakonske domneve zadošča ugovor nadpolovičnega deleža. Zato mora sodišče ugovor tožene stranke o nadpolovičnem deležu upoštevati kot ugovor samostojne nasprotne pravice ter se do njega opredeliti. Če tega ne stori krši ustavno pravico stranke do izjave.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075688
ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 299, 299/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – višina nadomestila – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V primeru, kadar gre za nepremičnine, ki so lahko predmet oddajanja, je lahko eden od načinov ugotavljanja upravičenčeve koristi najemnina, ki se zmanjša za stroške upravljanja in vzdrževanja nepremičnine.
OZ za razlago pogodb predpisuje obvezna razlagalna pravila. Šele če sodišče niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage ne more enopomensko opredeliti pomena spornih pogodbenih določil, uporabi določbo 83. člena OZ o nejasnih pogodbenih določilih.
prevara – smiselna uporaba pravil o bistveni zmoti – opravičljiva zmota – skrbnost, ki se zahteva v prometu – skrbnost dobrega strokovnjaka – odškodninska odgovornost
Pravna teorija zavzema stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote (in da je torej zmota nujen pogoj, da do prevare sploh lahko pride), da pa zaradi nepoštenega ravnanja ene od pogodbenih strank v primeru prevare ni potrebno, da je zmota bistvena, niti da je opravičljiva. Ti predpostavki sta določeni kot dodatni predpostavki izpodbojnosti pogodbe, sklenjene v zmoti, zaradi uravnoteženega upoštevanja interesov strank, ki sta v takšnih primerih obe pošteni.
Zaključki sodne prakse v zvezi s tem vprašanjem so strožji. Skrbnost, potrebna pri prevari, ni enaka skrbnosti, ki ji mora stranka zadostiti v primeru sklicevanja na bistveno zmoto. Smiselna uporaba drugega odstavka 46. člena OZ tako v primeru prevare ni mogoča.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075211
ZGD člen 263. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - absolutna bistvena kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne predpostavke, da je skrbnost ravnanja poštenih gospodarstvenikov treba upoštevati kot obveznost skrbnega prizadevanja in ne uspeha, v časovnem trenutku sprejemanja odločitev (dejansko stanje ex ante).
Študija je bila predlagana zaradi potrebe po prestrukturiranju naložb tožeče stranke v letu 2008 kot posledice finančne krize in velikih tveganj na finančnih trgih. Poudarjeno je tudi bilo, da če bi bilo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bi tožeča stranka izgubila velik del svojih prihodkov. Slednje bi lahko nadomestila s trženjem svojega produkta pri oskrbi in varstvu starejših oseb.
prenos izvedene pravice ali pravnega dejstva na novega imetnika – predlog za spremembo imetnika hipoteke – vpis na podlagi listine – načelo dispozitivnosti
V predmetni zadevi pride v poštev uporaba enajstega odstavka 142. člena ZZK-1, po kateri mora odvetnik, ki zahteva vpis na podlagi listine iz 6. točke prvega odstavka tega člena, to listino priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu.
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Predlog mora vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064874
OZ člen 378, 378/2. ZMZPP člen 4. Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče člen 3. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 28. ZPP člen 161.
prometna nesreča v Republiki Avstriji – razmerje z mednarodnim elementom – lex loci actus – tek zakonskih zamudnih obresti – stroški postopka – sosporniki – metoda izračuna stroškov
Haaška konvencija (Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče) ima pri uporabi prednost pred ZMZPP, saj slednji v 4. členu določa, da se ne uporablja za razmerja, ki so urejena v drugem zakonu ali mednarodni pogodbi. Ovire za uporabo Haaške konvencije ne predstavlja niti Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. 7. 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II), saj je v 28. členu te uredbe določeno, da ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so ena ali več držav članic v času sprejetja te uredbe in ki določajo kolizijska pravila za nepogodbene obveznosti.
ZPP nima posebnih pravil o tem, kako naj ravna sodišče v primeru, kadar stranka propade v razmerju do enega sospornika, medtem ko proti drugemu delno ali v celoti uspe. Za take primere je v sodni praksi pogosto uporabljena metoda, ki se je je poslužilo tudi sodišče prve stopnje in ima podlago v prvem odstavku 161. člena ZPP.
pravdni stroški – nasprotna tožba – vračilo že plačanega zneska – neupravičena pridobitev – dogovor o razdrtju kupoprodajne pogodbe – ara – sprememba namena plačanega zneska – uporabnina
V dogovoru o razdrtju kupoprodajne pogodbe sta se stranki dogovorili, da bo že plačan znesek na podlagi te pogodbe predstavljaj uporabnino za nepremičnino, ki jo je tožena stranka nesporno uporabljala.
Določilo petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju pritožbenega sodišča predpisuje znižanje nagrade za vse primere, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, ne glede na vrsto postopka. Odvetnik postavljen po uradni dolžnosti v postopku po ZDZdr ni nobena izjema. V kolikor bi imel zakonodajalec namen nagrado znižati zgolj postavljenemu odvetniku v kazenskih postopkih, bi to moral izrecno določiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082047
SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2. OZ člen 197. ZPP člen 454, 454/2, 458, 458/1.
dejanska etažna lastnina – stroški upravljanja – stroški obratovanja – upravnik – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – neupravičena pridobitev – verzija – izvedba naroka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Gre za tako imenovano dejansko etažno lastnino, ki ustreza pojmu etažne lastnine, kot je ta opredeljen v 105. členu SPZ. Gre torej za primer, ko stavba in njeni posamezni deli niso evidentirani v nepremičninskih evidencah, posamezni deli pa so v posesti posameznih lastnikov oziroma so samostojni predmet prenosov lastninske pravice.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060920
URS člen 26. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 131. ZKP člen 110, 148, 164, 220.
odškodninska odgovornost države – zaseg osebnega avtomobila – protipravno ravnanje državnega organa – utemeljen sum, da je vozilo ukradeno – pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe – originarna pridobitev lastninske pravice
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bil zaseg protipraven, ker je bilo vozilo zaseženo v kazenski zadevi, s katero tožnik ni imel nobene zveze. Vozilo je mogoče zaseči tudi osebi, za katero ni podan sum, da je storila kakšno kaznivo dejanje. Iz določb ZKP, ki urejajo zaseg predmetov v (pred)kazenskem postopku, namreč izhaja, da lahko organi pregona (začasno) zasežejo vsak predmet, ki utegne biti dokaz v postopku, ne glede na to, v čigavi lasti je. Bistveno je, da so policisti sumili, da avto izvira iz kaznivega dejanja, in presodili, da utegne biti dokaz v kazenskem postopku (zoper osumljenca) ter so zato imeli realno podlago.
Tožnik je postal lastnik vozila šele z ugotovitveno sodbo. V skladu s 64. členom SPZ gre namreč za poseben primer pridobitve, in sicer originarno pridobitev. Lastninska pravica se ne pridobi od prednika, temveč na novo nastane pri pridobitelju.
Čeprav imajo pri zbiranju dejanskega gradiva odločilno vlogo stranke, pa to, katera dejstva bodo navedle, ni odvisno izključno od njihove pobude, ampak ima pri tem pomembno vlogo tudi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva.
Odvetnik krši pogodbeno obveznost v primeru njegovega krivdnega ravnanja oziroma ravnanja v nasprotju s skrbnostjo, ki se pri opravljanju njegovega poklica zahteva od njega, torej skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083235
ZPP člen 285, 337, 337/1. ZIZ člen 38, 38/7. SPZ člen 72, 72/2. OZ člen 395.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – ravnanje v nasprotju z izdanimi začasnimi odredbami – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – ravnanje oškodovanca – škoda – stroški hrambe – stroški izvršilnega postopka – ugovor zastaranja – sodba presenečenja – materialno procesno vodstvo – skupno premoženje – stroški hrambe skupne stvari – obveznost v zvezi s skupno stvarjo – solidarne obveznosti – solidarnost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – regresno upravičenje – pravica izpolnitelja do povračila – delitev na enake dele in izjema
Da lahko stranka izkoristi pravico do izjave, mora biti seznanjena s tem, katera dejstva bo sodišče štelo kot pravno odločilna za odločitev o tožbenem zahtevku. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravnorelevantnih dejstev, oziroma ni ponudila ustreznih dokazov zanje, jo mora na to opozoriti v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP). Vendar slednje ni neomejeno. Pravica do izjave je kršena le, če sodišče ne seznani stranke s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti stranka sama ni mogla predvideti.
motenje posesti – motilno dejanje – pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran le tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši ali naroči njegovo izvršitev, pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali soglaša z v njegovo korist opravljenim dejanjem.
OZ člen 375. ZIZ člen 17. ZPP člen 108, 108/5, 337, 337/1.
zavrženje predloga za izvršbo - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - poziv za dopolnitev izvršilnega predloga - nejasen predlog za izvršbo - specifikacija dolga na dan odstopa od pogodbe - prepoved obrestovanja obresti - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - pomanjkljivost upnikove trditvene podlage - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - standard določnega substanciranja izterjevanega skupnega zneska dolga po posameznih obveznostih iz izvršilnega naslova - nedovoljene pritožbene novote
Naloga sodišča je opraviti preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom in ustreznimi prisilnimi predpisi. Na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi pa upnikova trditvena podlaga zaradi neustreznega (nezadostnega) strukturiranja dolžnikovih obveznosti preizkusa skladnosti ni omogočala.
Ne bojler in ne plafonjera nista sestavina stanovanja ampak zgolj pritiklina, gre za pravno vprašanje (kvalificiranje). Nekaj, kar je pritiklina, ne more biti hkrati sestavina nepremičnine.
ZZZDR člen 12. ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvenzakonska skupnost – objektivni pogoji za nastanek izvenzakonske skupnosti – skupno življenje – skupno bivanje – notornost razmerja – začasna odredba – verjetnost terjatve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Res je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilno stanje ob vložitvi predloga, a pri odločanju sodišče uporabi vse gradivo v spisu, ki ga ima v trenutku odločanja. Sodišče je zato utemeljeno upoštevalo vse navedbe pravdnih strank in njune dokazne predloge, vključno s tistimi, ki sta jih navajali oziroma podali na naroku v postopku začasne odredbe, na katerem je sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pridobilo od tožnice dodatna pojasnila. Pritožbeni očitek, da je sodišče pri tem kršilo načelo kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je upoštevalo navedbe tožencev v odgovoru na tožbo, tako ni utemeljen.
Skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju je pogoj za nastanek izvenzakonske skupnosti. Skupno bivanje pa ni pogoj za nastajanje skupnega življenja le, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.