ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZIZ člen 17, 221.
prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - sklep o prodaji - vsebina sklepa - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - deložacija - opravljanje izvršilnih dejanj - dolžnost upravitelja - zavrnitev predloga za izvršbo - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja
Stečajni upravitelj ni aktivno legitimiran za vložitev predloga za izvršbo na podlagi sklepa o prodaji, ampak mora sam doseči izpraznitev nepremičnine v stečajnem postopku.
Neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine, za katero je v postopku osebnega stečaja odrejena prodaja, se glede na izrecno in jasno določbo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne opravljajo v izvršilnem postopku preko izvršitelja, pač pa jih v postopku osebnega stečaja (še pred dejansko prodajo) opravlja stečajni upravitelj namesto izvršitelja.
obnova postopka - napačen pravni pouk - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - izločitev sodnika - pavšalne pritožbene navedbe
Po 10. tč. 394. člena ZPP se postopek na predlog stranke lahko obnovi, če ta zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za stara nova dejstva, ki so obstajala pred pravnomočno zaključenim postopkom, vendar pa stranka zanje iz upravičenih razlogov ni vedela in jih ni mogla uporabiti. V ta obnovitveni razlog ni mogoče šteti sodne prakse, kot zmotno meni pritožnik. Sodba Psp 562/2013 ne predstavlja starih novih dejstev iz 10. tč. 394. člena ZPP, zato pri uveljavljanju obnove pravnomočnega postopka v predmetni zadevi pravno sploh ni relevantna.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika
Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje, ki ga registrsko sodišče opravi po uradni dolžnosti (5. točka drugega odstavka 5. člena ZSReg, ko prejme sklep o izvršbi. Pri tem ne presoja, ali je bil ta izdan utemeljeno ali ne. O tem odloča sodišče v postopku (s pravnimi sredstvi), v katerem je bil sklep o izvršbi izdan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00054607
ZGD-1 člen 254, 297a, 297a/1, 395, 395/1, 395/1-2, 397, 397/1, 504, 510, 510/2, 514, 522. OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 154, 154/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - razveljavitev sklepa skupščine družbe z omejeno odgovornostjo - izvolitev članov nadzornega sveta - način izvolitve - izpodbijanje sklepov skupščine - družbena pogodba - kršitev družbene pogodbe - razlaga pogodb - razlaga spornih določil pogodbe - skupen namen pogodbenikov - ugotovitev pogodbene volje strank - smiselna uporaba določb o delniški družbi - odločanje družbenikov na skupščini - potrebna večina za sprejem sklepa - predlagalna pravica za izvolitev članov nadzornega sveta - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe - odločitev o pravdnih stroških - delni uspeh - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
V skladu z drugim odstavkom 82. člena OZ se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku. Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre tudi takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
Glede na to, da so družbeniki ostale obveznosti, glede katerih je v začetku prvega stavka 18. in 26. člena družbene pogodbe prav tako uporabljena besedna zveza „na prvi seji skupščine“, izpolnjevali tudi na kasnejši seji skupščine, višje sodišče ugotavlja, da je bil skupen namen pogodbenih strank, da se sporna določba nanaša tudi na kasnejše izvolitve članov nadzornega sveta. Slednje tako izhaja iz prakse med družbeniki, kot tudi iz smisla določbe v kontekstu celotne družbene pogodbe. Ni namreč logično, da bi družbeniki število članov nadzornega sveta, kandidacijski postopek, način izvolitev in dolžino njihovega mandata pogodbeno uredili le za prvi nadzorni svet, ne pa tudi za kasnejše.
Razlaga, po kateri bi si stranka od nasprotne stranke v postopku izgovorila povrnitev sodne takse, nato pa bi bila njenega plačila (še naprej) oproščena in bi ta strošek namesto nje kril proračun, bi pomenila zlorabo instituta oprostitve plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00055978
ZIZ člen 55. ZPP člen 319. OZ člen 335, 335/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pravnomočna odločitev o ugovoru - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata v izvršilnem postopku
Res zastarana terjatev ne preneha, ampak obstoji, vendar že pritožnik sam navede, da postane naturalna, kar pomeni, da ni iztožljiva. Drži tudi pritožbena trditev, da se zastaranje upošteva le, če ga stranka izrecno ugovarja, vendar pa ugovor zastaranja temelji na materialnopravni določbi, o kateri pa je bilo že odločeno prav na podlagi ugovora dolžnika, zato o ugovoru materialnopravne narave ni mogoče ponovno odločati. Gre za meritorni sklep o zavrnitvi predloga za izvršbo, zato o njem ni mogoče ponovno odločati, pri tem pa pravnomočna odločba veže, pa čeprav je morda nezakonita.
prepozna pritožba - zamuda roka za pritožbo - vročanje s fikcijo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravnomočna odločitev o predlogu
Pritožba (zoper sodbo, ki jo je pritožnik prejel s fikcijo 15. 9. 2020), vložena hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje dne 20. 4. 2021, ki je bil pravnomočno zavrnjen, je prepozna glede na določbo prvega odstavka 333. člena ZPP.
Pravna podlaga za odločitev je podana v ZZSV, ki določa, da ima državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, pravico do dodatka k pokojnini po tem zakonu. Njegov namen je zagotavljanje minimalne socialne varnosti slovenskim državljanom, ki stalno živijo v Republiki Sloveniji, pokojnino pa prejemajo iz ene od republik nekdanje SFRJ. Glede na določbe ZZSV, ki jih je pravilno citiralo že sodišče prve stopnje, se ta dodatek za upravičence, upokojene do septembra 1991, odmeri od osnove, ki se določi v znesku pokojnine, ki je upravičencu šla za september 1991 ter preračuna v slovenske tolarje v razmerju 1:1, ki se nato valorizira enako kot slovenske pokojnine. Vendar ne gre za določitev slovenske pokojnine, pač pa za določitev osnove za obračun, ki ohranja realno vrednost pokojnine, takrat še primerljive s slovenskimi oziroma pokojninami odmerjenimi pri ZPIZ Slovenije.
sklep o vpisu v sodni register - razveljavitev sklepa registrskega sodišča s strani sodišča druge stopnje - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra - glavni vpis - ponovno odločanje - vpis zakonitega zastopnika v sodni register - pristojnost sodišča za vodenje sodnega registra - vsebina izreka sklepa
Vodenje sodnega registra pomeni odločanje o vpisih podatkov v sodni register. Upravljanje sodnega registra pa pomeni vpisovanje podatkov v glavno knjigo sodnega registra na podlagi odločitve sodišča.
Če pritožbeno sodišče razveljavi odločitev registrskega sodišča, na podlagi katere je AJPES določen podatek vpisal v glavno knjigo sodnega registra, in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, mora registrsko sodišče ponovno s sklepom odločiti o predlogu. Do ponovne pravnomočne odločitve o predlogu AJPES nima podlage za nobeno spremembo že opravljenega vpisa v glavni knjigi sodnega registra. Če pri ponovnem odločanju registrsko sodišče ponovno presodi, da je predlog utemeljen, ponovno odloči o predlogu tako, da izda sklep o vpisu. Če postane ponoven sklep o vpisu pravnomočen, AJPES v glavni knjigi sodnega registra že opravljenega vpisa ne spreminja. Izbris vpisa opravi AJPES le v primeru pravnomočne drugačne odločitve sodišča od tiste, ki je bila podlaga za vpis v glavno knjigo sodnega registra.
Ugotovitev stanja glavne knjige sodnega registra, ki jo upravlja AJPES, ne sodi v izrek sklepa.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da v ponovljenem postopku po razveljavitvi sklepa registrskega sodišča o vpisu spremembe določenega podatka v sodni register, če odloči, da je predlog utemeljen, o vpisu ne odloči ponovno s posebnim sklepom.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - objektivni razlogi - prekoračitev roka - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - neuspešna prodaja nepremičnine - prodaja solastne nepremičnine - prodaja celotne nepremičnine - oškodovanje stečajne mase
Pritožnica zmotno meni, da bi sporazum glede izklicne cene ter način javne prodaje za oba solastniška deleža skupaj povzročilo oškodovanje stečajnih dolžnikov in da bi prišlo do nasprotja pravnih interesov upnikov v stečajnih postopkih nad dolžnico in A. A. Dosežena skupna prodajna cena za nepremičnino kot celoto bo namreč razdeljena med solastnika (oziroma stečajno maso vsakega od njiju) sorazmerno glede na solastniški delež posameznega dolžnika in s tem stečajna masa posameznega dolžnika ne more biti oškodovana.
odškodnina za telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Okoliščina, da je tožnik škodo, nastalo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zahteval šele v razširitvi tožbe, sama po sebi ne more kazati na to, da mu ta oblika škode ni nastala, saj sodišče dejstva (praviloma) ugotavlja na podlagi izvedenih dokazov.
delna oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje družbe
Ker tožeča stranka ne posluje in nima nobenega premoženja, so podani pogoji, da se jo oprosti plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 44,00 EUR.
Pri interpretaciji 1. odst. 57. člena ZIUOOPE je treba izhajati iz namena zakonodajalca, da se Zoisova štipendija omogoči tudi tistim dijakom oz. študentom, ki zaradi epidemije niso mogli izpolniti pogojev po ZŠtip-1. To nenazadnje izhaja že iz samega poimenovanja zakona o odpravi in omilitvi posledic epidemije COVID-19, ki zagotovo ni sprejet z namenom, da bi določeni skupini dijakov onemogočil uveljavitev izjemnih dosežkov iz šolskega leta 2019/2020. V zvezi z besedno zvezo „ne glede na“ iz 1. odst. 57. člena ZIUOOPE je pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo, da sklicevanje na Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo v sodnem postopku ne more biti uspešno. Sodišče je pri sojenju vezano na ustavo in zakon in ne na Nomotehnične smernice izvršilne veje oblasti. Zakonske določbe je dolžno interpretirati ustavno skladno ob uporabi v pravni teoriji in sodni praksi uveljavljenih razlagalnih metod.
SPZ člen 9. ZIZ člen 55. ZPP člen 212, 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - nevknjižena lastninska pravica - pogodbena hipoteka - kolizija pravic - domneva dobre vere - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote
Trditveno in dokazno breme glede slabe vere je bilo na dolžnici, saj se dobra vera domneva (9. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), ta pa glede tega v ugovoru ni podala konkretnih navedb, čemur je nenazadnje pritrdila sama v pritožbi. Zgolj trditve, da je šlo za posel, ki je presegal redno upravljanje s skupnim premoženjem in da ne gre za njen dolg, ne zadoščajo. Dolžnica bi morala navesti konkretne okoliščine, ki bi lahko utemeljile dvom banke v podatke zemljiške knjige o lastništvu.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/3, 48, 240, 240/2. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. GZ-1 člen 13. SPZ člen 256, 256/1, 256/3, 264, 264/1.
začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - prenos stavbne pravice - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - konkretizirano ugovarjanje - subjektivna nevarnost - verjeten obstoj neznatne škode
V položaju prezadolženosti bi ravnanje dolžnika, ki bi razpolagal s stavbno pravico oziroma bi jo obremenil, predstavljalo kršitev 34. člena ZFPPIPP. Dolžniku se zato z začasno odredbo prepoveduje ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z določbami ZFPPIPP, torej protipravno. V takem primeru omejitev razpolagalnega upravičenja imetniku upravičenja ne more povzročati (pravno priznane) škode.
URS člen 33. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZIZ člen 212, 212/1.
sodni penali - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - izterjava sodnih penalov - sorazmernost - pravica do zasebne lastnine - kaznovalni učinek - zloraba pravice - pravica do sodnega varstva - tehtanje pravic v koliziji
Avtomatično zavračanje dolžnikovega ugovora zlorabe pravice do sodnih penalov in presoja kolizije upnikove pravice do sodnega varstva in dolžnikove pravice do zasebne lastnine na način, da se upnikovo pravico do sodnega varstva absolutizira, krši dolžnikovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS (URS). Lahko pride do položaja, ko je osnovni namen sodnih penalov že zasenčen s kaznovalnimi učinki.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055266
ZP-1 člen 2, 2/2, 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3.
zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti - postavitev izvedenca - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje razumljivo in prepričljivo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga v drugem odstavku 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku ter kršitvi pravice do obrambe neutemeljeni.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055422
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/8, 46/8-4.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - načelo materialne resnice - dopolnitev dokaznega postopka - prekoračitev hitrosti vožnje
Zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni štelo za izkazano, da je storilec vzbudil razumen dvom v pravilnost domnevanega dejstva, da je on storil prekršek, ne pomeni, da sodišče ni raziskovalo oziroma ugotavljalo tudi dejstva, ki so storilcu v korist.
ZDR-1 člen 75, 134, 134/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3.
obstoj delovnega razmerja - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - Direktiva 2001/23/ES
Ni bilo ugotovljeno, da bi bil tožnik zaposlen v kakšnem delu podjetja, ki ni bil predmet prenosa. V tem sporu ni podlage, da bi se tožnika zaradi izvajanja podpornih aktivnosti izvzelo iz prenosa.
Ker ne gre za spor iz naslova ugotavljanja faktičnega delovnega razmerja, niso relevantne navedbe toženke v smeri, da tožnik ni nikoli nastopil dela pri toženki oziroma da ne gre za razmerje, ki bi imelo elemente delovnega razmerja.