OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00056510
OZ člen 6, 131, 404, 404/1, 768, 768/1. ZPP člen 25, 112. ZFPPIPP člen 231, 440, 441, 442, 442/6, 442/7, 442/8, 442/10. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - protipravno ravnanje odvetnika - neskrbno ravnanje odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - vložitev tožbe na nepristojno sodišče - spor o stvarni pristojnosti - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje - zavrženje tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - nastanek materialne škode - verjetnost uspeha v pravdni zadevi - pravica izpolnitelja do povračila - izbris družbe iz registra - aktivni družbenik izbrisane družbe - poslovodja - odgovornost aktivnega družbenika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - trditvena podlaga zahtevka
Čeprav pritožbeno sodišče drugače kot nižje sodišče presoja, da je odvetnikovo ravnanje protipravno, da torej ni pokazal v prvotni pravdi skrbnosti, ki se pričakuje od kvalificiranega pooblaščenca, je zavrnitev zahtevka pravilna, saj se je strinjati z zaključkom nižjega sodišča, da tožnik s tožbo, tudi če bi bila v delu, kjer je zahteval plačilo zneskov iz naslova plač, regresa, božičnice, odškodnine zaradi konkurenčne klavzule in odpravnine, pravočasno vložena na delovno sodišče, ne bi uspel.
Odvetnikova odškodninska odgovornost predstavlja posebno vrsto civilnopravne odgovornosti, ki se rešuje v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti ter po pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo. Kot lex specialis pravno podlago dopolnjujejo pravila Zakona o odvetništvu, Statuta Odvetniške zbornice Slovenije in Kodeksa poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije. OZ civilno odgovornost za škodo, ki jo odvetnik povzroči stranki pri svojem delu, ureja po pogodbenem temelju (mandat), osrednje vprašanje njegove odgovornosti pa je standard dolžne skrbnosti. Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh; njegova dolžnost je, da uporabi vse svoje profesionalno znanje za dosego določenega rezultata, da torej ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ), ki kot merilo postavlja tipično, običajno, normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja.
Dejstvo, da je moralo o pristojnosti nazadnje po štirih letih odločiti Vrhovno sodišče RS, ne pomeni, da zaradi tega odvetniku ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti pri izbiri sodišča. Če sta bili dve sodišči v sporu glede pristojnosti, še ne pomeni, da je s tem odvetnik razbremenjen odgovornosti za vložitev tožbe na nepristojno sodišče.
Tožnik je od pravnega naslednika izbrisane družbe (delodajalca) poleg plačila zneskov, ki jih je tožnik plačal upnikom izbrisane družbe v več izvršilnih postopkih, zahteval tudi plačilo zneskov iz naslova plač, regresa, božičnice, odškodnine zaradi konkurence in odpravnine. Ker je bil tožnik tudi poslovodja in družbenik izbrisane družbe, je bila situacija res specifična in je omogočala različno pravno presojo, vendar bi se povprečno skrben odvetnik moral vsaj vprašati, kaj to pomeni za stvarno pristojnost oziroma izbiro sodišča. Od skrbnega odvetnika bi se pričakoval razmislek, ali to morda pomeni, da gre za spor med družbeniki; ali pa, ker gre za plače, v tem delu za individualni delovni spor; ali je res odločilno le, da odgovornost družbenikov izbrisane družbe ureja ZFPPIPP ipd. Da bi odvetnik pred vložitvijo tožbe o temelju terjatve sploh razmišljal, bil v dilemi in se po tehtnem premisleku ob odsotnosti primerljivih primerov v sodni praksi odločil za pristojnost Okrožnega sodišča v Murski Soboti, v postopku ni bilo niti zatrjevano. Še več, odvetnik je zaslišan na glavni obravnavi povedal, da se s temeljem terjatve sploh ni ukvarjal in da ni imel nobenih pomislekov glede pristojnosti.
Ena od predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti je obstoj vzročne zveze med odvetnikovim neskrbnim ravnanjem in nastalo škodo. Oškodovanec (tožnik) mora poleg škodnega dogodka (okoliščine, da je njegov odvetnik v prvotni pravdi tožbo vložil na nepristojno sodišče, zaradi česar je bila v nadaljevanju postopka zavržena kot prepozna) in nastale škode, dokazati tudi vzročno zvezo med odvetnikovo opustitvijo dolžne skrbnosti in škodo, ki naj bi tožniku zaradi tega nastala. Sodišče mora kot predhodno vprašanje ugotoviti, ali bi pravočasna vložitev tožbe na pristojno sodišče tožniku prinesla uspeh v postopku. Treba je hipotetično presoditi, kako bi se prvotni postopek s pretežno verjetnostjo končal.
Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, so aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjali za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, je odgovarjal za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP).
Postavlja se vprašanje, ali lahko aktivni družbenik z 10 % deležem v družbi, ki je hkrati poslovodja izbrisane družbe in ima terjatev do te družbe, uveljavlja plačilo te terjatve od drugega aktivnega družbenika z golim sklicevanjem na določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP oziroma ali te določbe sploh lahko predstavljajo materialno pravno podlago tožbenega zahtevka aktivnega družbenika zoper drugega aktivnega družbenika.
Namen instituta izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije in posledična solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisanih družb je (bil) torej v zaščiti upnikov, ki niso bili hkrati tudi družbeniki izbrisane družbe. Le takšni upniki, ne pa tudi družbeniki, so bili lahko v nevarnosti, da stopijo v razmerje z nedelujočo družbo oziroma z družbo, ki je bila zlorabljena za oškodovanje upnikov. Le takšni upniki lahko ob izpolnjenih pogojih iz šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP od aktivnega družbenika zahtevajo plačilo svojih terjatev. V nasprotju z namenom zakona bi bilo, če bi se aktivnega družbenika izbrisane družbe obravnavalo enako kot upnike izbrisane družbe, ki so kot „tretje osebe“ vstopali v razmerja z družbo. Še posebej to velja za aktivnega družbenika, ki je bil hkrati poslovodja in kot tak v izbrisani družbi z omejeno odgovornostjo edini, ki bi lahko predlagal začetek stečajnega postopka, s čimer bi lahko celo preprečil pravne posledice izbrisa nedelujoče družbe (prim. 2. točko sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Po presoji pritožbenega sodišča je pretežno verjetno, da tožnik zaradi prej ugotovljenih dejstev in ob tem, da v prvotni pravdi ni ponudil nobenih trditev glede morebitne krivde večinskega družbenika za izbris družbe D., d. o. o., oziroma ni trdil, da mu je večinski družbenik preprečil preprečil izvedbo postopka redne likvidacije ali uvedbo stečajnega postopka (kar bi preprečilo izbris), v prvotnem postopku ne bi uspel. Presoja hipotetičnega tožnikovega uspeha v prvotni pravdi je res nekoliko otežena, ker je bila tožba zavržena in se sodišče še ni spustilo v obravnavanje glavne stvari, vendar že tožba in prva pripravljalna vloga (v priloženem spisu Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanjega oddelka v Murski Soboti Pd 71/2015) nudita zadostno oporo za zaključek o tem, kako je tožnik začrtal trditveni okvir spora.
SPZ člen 15, 15/2, 99, 99/1.. ZVO-1 člen 163, 163/1.. ZEKom-1 člen 24, 24/1, 24/2.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - radijska frekvenca - motenje - uporaba radiofrekvenčnega spektra - sui generis zahtevek - aktivna legitimacija rs
Radijska frekvenca je kot del radiofrekvenčnega spektra omejena naravna dobrina, vendar pa sama po sebi ni stvar v smislu drugega odstavka 15. člena SPZ.
V primeru vznemirjanj ali motenj določene radijske frekvence tožnici ne gre (klasično) negatorno varstvo po 99. členu SPZ, temveč ima glede teh protipravnih posegov posebno (sui generis) opustitveno upravičenje.
ZPP-UPB3 člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.. ZOdv člen 15.
obnova pravdnega postopka - obvezno zastopanje po odvetniku
V konkretnem primeru bi moral odvetnik v imenu in za račun tožnice1 sestaviti predlog za obnovo postopka, zlasti pa bi moral na to vlogo dati svoj žig in svoj podpis (15. člen Zakona o odvetništvu – ZOdv). Oprava pravdnega dejanja po odvetniku namreč pomeni, da ga v imenu in za račun stranke opravi odvetnik.
Obsojeni pa ni poravnal ničesar v obdobju skoraj štirih let od pravnomočnosti sodbe, čeprav je imel dohodke in bi lahko svojo obveznost začel odplačevati, saj je vedel, da mu bo v nasprotnem pogojna obsodba preklicana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056509
OZ člen 80. ZPP člen 180, 180/3, 285.
sklenitev pogodbe - prodajna pogodba - pooblaščenci po zaposlitvi - soglasje volj - pravna sposobnost - poslovna sposobnost - javno naročanje - javni zavod - zdravstveni zavod - pravna podlaga zahtevka - vezanost sodišča na pravno podlago - pogodbeni temelj - neupravičena pridobitev - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodnega varstva - objektivne meje pravnomočnosti - (ne)učinek res iudicata - pravnomočno razsojena stvar - denarno nadomestilo - objektivna merila - tržna cena
Zdravnica in zdravstveni tehnik nista pooblaščenca po zaposlitvi in brez posebnega pooblastila ne moreta veljavno zavezati zavoda, v katerem sta zaposlena.
Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala le na pogodbenem temelju, za katerega pa je sodišče ugotovilo, da ne obstaja. Če je zahtevek presojalo še po temelju neupravičene pridobitve, pri čemer pa se nobena stranka na to podlago ni sklicevala, bi moralo stranki v skladu z materialnim procesnim vodstvom pozvati na to, da dopolnita navedbe v tej smeri, če je štelo, da so sicer podane trditve nezadostne za presojo zahtevka po višini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00054048
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1. ZGD-1 člen 482, 482/1.
kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - očitek protispisnosti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenega zahtevka z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - kasneje odpadla pravna podlaga - članske pravice družbenika - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi - zaznamba pravnega dejstva
Kot je sodišče druge stopnje že poudarilo v svoji prvi odločbi I Cpg 137/2021 z dne 2. 9. 2021, nevarnost, da sodne odločbe ne bo mogoče izvršiti, ni edina okoliščina, ki ogroža terjatev. Terjatve oziroma pravice strank lahko ogroža tudi možnost, da še tekom sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Med drugim sodno varstvo ne more doseči svojega namena, če osebi, ki to varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane težko nadomestljiva škoda (primerjaj drugo alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ). In prav preprečitvi nastanka takšne škode so namenjene regulacijske začasne odredbe, s katerimi se zavaruje obstoječe stanje oziroma obstoječa pravna sfera pred grozečim nasiljem oziroma težko nadomestljivo škodo. Ker takšna začasna odredba ni namenjena zavarovanju bodoče izvršbe, lahko do njene izdaje (načelno) pride tudi pri ugotovitvenih in oblikovalnih zahtevkih (VS RS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008). Po stališču sodne prakse in teorije1 je takšno začasno odredbo mogoče izdati tudi, če je izpolnjena predpostavka iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
To pa pomeni, da je z izdajo sodbe VSRS II Ips 49/2020 z dne 21. 4. 2021, s katero je bil zahtevek na razvezo Pogodbe o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjene v notarskem zapisu SV 566/2013 z dne 29. 8. 2013, zavrnjen, odpadla pravna podlaga, na podlagi katere se je druga toženka 27. 1. 2020 vpisala kot družbenica prve toženke s poslovnim deležem 7.500,00 EUR. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik že s trditvami o odpadli pravni podlagi in o tem, da druga toženka zaradi sodbe VSRS ni bila več upravičena sprejemati kakršnikoli sklepov v zvezi s prvo toženko, izkazal verjeten obstoj terjatve - da so sklepi druge toženke, ki so bili sprejeti v nasprotju s tem, neobstoječi, brez učinka (nični). Presoja, da temu ni tako in da je druga toženka oba sklepa o povečanju osnovnega kapitala veljavno sprejela, pa bo predmet nadaljnjega kontradiktornega postopka.
In s slednjim zaključkom soglaša tudi pritožbeno sodišče. Čeprav začasne odredbe v zavarovanje ugotovitvenega zahtevka ni mogoče izdati zaradi verjetnega izkaza, da bo dolžnik pretrpel le neznatno škodo (predpostavka iz tretjega odstavka 270. v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ), ampak le v primeru izpolnjenih predpostavk iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, sodišče druge stopnje pritrjuje stališču izpodbijanega sklepa v točki 24 obrazložitve, da je prav zaradi trditev toženk v ugovoru, ki so povzete v točki 23 tega sklepa, verjetno izkazano, da toženki z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpeli hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale tožniku, ki zoper dobrovernega tretjega ne bi imel ustreznega pravnega varstva. Teh zaključkov pritožnici izrecno ne grajata, vztrajata pri tem (predvsem druga toženka), da nepremičnine in poslovnih deležev nimata namena odtujiti, kar pa ne more biti razlog za sprejem drugačne odločitve.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - sorazmerni del regresa za letni dopust - zamudna sodba - predpravdni stroški - neposredno sodno varstvo
Pravica do sorazmernega dela regresa pripada delavcu, ki ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Slednji je urejen v 161. členu ZDR-1, ki v prvem odstavku določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Ta določba določa najmanjšo enoto, ki se upošteva pri odmeri sorazmernega letnega dopusta (in posledično regresa; en mesec zaposlitve). Določba je jasna in ne rabi posebne razlage. Ni je mogoče razumeti drugače, kot jo je sodišče prve stopnje, da se pri odmeri sorazmernega dela letnega dopusta (regresa) upoštevajo le (polni) meseci zaposlitve.
Skladno z drugim odstavkom 129.a člena ZKP je namreč edino odločilno dejstvo za tek roka in presojo pravočasnosti predloga za alternativno prestajanje kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, pravnomočnost sodne odločbe, ki jo je potrebno spoštovati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dve odpovedi - nezakonitost odpovedi - pravni interes za tožbo - sodno varstvo
Četrti odstavek 24. člena ZJU določa, da je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Glede na to, da sam zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja, in sicer neodvisno od tega, če je javnemu uslužbencu pred izdajo sklepa komisije za delovno razmerje delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
Pravni interes tožnika za tožbo s prenehanjem delovnega razmerja oziroma pravnomočno odločitvijo v sporu, v katerem se je presojala prva tožniku podana odpoved, na podlagi katere mu je dne 4. 5. 2020 delovno razmerje pri toženki prenehalo, ni odpadel, kot neutemeljeno navaja toženka v pritožbi.
stvarna služnost - služnostna pravica hoje in vožnje - lastnik gospodujoče nepremičnine - zaznamba javnega dobra - razširitev služnosti - priposestvovanje služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje stvarne služnosti - pravni prednik - druga primerna pot - redna uporaba poti
Služnosti ni dopustno razširjati in jo je v skladu z ustaljeno sodno prakso možno priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Ob tem razširitev služnosti pomeni že nesorazmerno povečanje števila voženj v primerjavi s tistimi, ki so se opravljale v priposestvovalni dobi. Za razširitev služnosti gre tudi v primeru spremembe namembnosti gospodujočega zemljišča.
Skladno z ugotovitvami je sodišče odločilo, da ugotovljena služnostna pravica poteka po obstoječi poti, ki iz javne ceste zavije na parcelo in je v skrajnem jugovzhodnem delu parcele asfaltirana, v nadaljevanju pa gre za travnato pot po celotnem obsegu sporne parcele. Obstoječa pot je hkrati edina možna, saj tam kjer stojita hruška in jašek po logiki stvari ni mogoče voziti in pot drugače kot mimo hruške ne more potekati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054218
OZ člen 287. ZPSPP člen 27, 27/2.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemne pogodbe - najemnina - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja izpolnitve - trditveno in dokazno breme - pravilen račun in sklic - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena
Tožeča stranka je v tožbi podala svoj način vračunavanja delnih izpolnitev, ki pa mu je tožena stranka v odgovoru konkretno oporekala in podala svoj način. S tem je prevalila procesno trditveno in dokazno breme nazaj na tožečo stranko, ki bi morala pojasniti zakaj način vračunavanja tožene stranke ni bil pravilen oz. kako je ona upoštevala te izpolnitve. Na te trditve ni konkretno odgovorila, na podlagi zbranega gradiva pa se nikakor ni bilo mogoče prepričati o višini zahtevka, zaradi česar je po višini nesklepčen.
Najemna pogodba sklenjena za določen čas preneha s potekom časa, brez da bi bilo potrebno kakšno dejanje strank. V odsotnosti trditev, da bi tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po tem, ni mogoče govoriti o avtomatičnem podaljšanju najemne pogodbe.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - pravni interes za pravdo - izvršilni postopek - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - ugovor zoper izvršilni naslov
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da v zvezi s terjatvami, glede katerih že tečejo izvršilni postopki, ni podlage za napotitev na pravdo oziroma prekinitev zapuščinskega postopka.
Sicer pa sodišče prve stopnje v napadeni sodbi navaja, da je oškodovani v trenutku, ko je videl, da gre obdolženi proti njemu, želel steči vstran, vendar ga je obdolženi uspel z roko prijeti in udariti s pestjo po levi strani obraza v predel nosu in leve ličnice, s čemer mu je povzročil udarnino obraza na levi strani v obnosnem predelu, zaradi katere je bila začasno zmanjšana njegova zmožnost za delo. Takšno ravnanje obdolženega pa nikakor ne potrjuje prekoračenega silobrana, še posebej zato, ker tudi sodišče prve stopnje kot dokazano v napadeni sodbi, obrazlaga prav to, da je oškodovanec, ko je obdolženec šel proti njemu, hotel steči vstran, kot že navedeno.
Pritožbeno sodišče drugače od pritožnika ocenjuje, da ima opisano kaznivo dejanje vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, pri čemer je v opisu kaznivega dejanja vsebovan tudi očitek, da bi obtoženec iz stanovansjke stavbe na naslovu "..." izvršil tatvino vrednejših predmetov, kar pa mu ni uspelo, saj ga je s kraja dejanja prepodil oškodovanec ter je dejanje nato ostalo pri poskusu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059610
KZ-1 člen 86, 86/12, 87, 87/4.
denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - predlog
V določbi dvanajstega odstavka 86. člena KZ-1 je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni na načine, določene v 86. členu KZ-1 odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da obsojenčevega predloga oz. predloga njegovega zagovornika v tej smeri ni bilo, zato sodišče prve stopnje o možnosti izvršitve denarne kazni na način iz četrtega odstavka 87. člena ZKP ni moglo, niti ni bilo dolžno odločati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069902
KZ-1 člen 75, 240, 240/1, 240/2, 245, 245/1. ZKP člen 105.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje pranja denarja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - obrazložitev odločitve
Obtoženi A. A. je neupravičeno odobril plačilo računa družbi E. v znesku 207.600 EUR, ki vključuje tudi DDV v znesku 34.600,00 EUR. Pritožnika imata prav, da zneska DDV pri izračunu premoženjske koristi oziroma škode ni mogoče upoštevati. Za družbo Č. kot davčno zavezanko za DDV je bil znesek DDV odbitna postavka (vstopni DDV), zato ji v tej zvezi ni mogla nastati nobena škoda, družba E. pa s prejemom zneska DDV, ki ga je v okviru računa plačala družba Č., ni pridobila nobene premoženjske koristi, saj je znesek DDV treba odvesti davčnemu organu. Višino pridobljene protipravne premoženjske koristi oziroma povzročene škode tako lahko predstavlja le znesek brez vštetega zneska DDV po računu družbe E., to je znesek 173.000,00 EUR.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru obrazložitev odločitve o premoženjskopravnem zahtevku ne ustreza navedenim zahtevam 22. člena Ustave. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obveznost obtožencev glede plačila premoženjskopravnega zahtevka obrazložilo s tem, da sta obtoženca povzročila škodo in da je podlaga za prisojo premoženjskopravnega zahtevka njuna kazenska odgovornost, ki pa, kot je bilo že opozorjeno, sama po sebi ne zadostuje za nastop civilnopravnih posledic. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da so za presojo škode upoštevne določbe OZ o povrnitvi škode, vendar pa zgolj ta navedba za obrazložitev odločitve o premoženjskopravnih zahtevkih ne more zadostovati. Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, za katero vrsto odškodninske odgovornosti naj bi šlo, katere so predpostavke te odgovornosti in zakaj so v konkretnem primeru podane.
Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo sta bila opravljena kot enovito procesno dejanje na enem naroku, o katerem je bil napravljen zgolj en zapisnik o glavni obravnavi, zatorej ni šlo za opravo dveh povsem ločenih narokov, kar bi terjalo priznanje nagrade za dve odvetniški opravili.
Stroški bančnih nadomestil, ki so stranki nastali zaradi plačila stroškov izvedenca in odvetnika, ter stroški prevoda dokumentov (stranka je v skladu z določilom 104. člena ZPP dolžna vloge vlagati v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi) in strošek notarke, ki je tožeči stranki nastal zaradi notarske overitve prevoda, so tožeči stranki nastali med pravdnim postopkom in zaradi pravdnega postopka; predstavljajo potrebne izdatke.
V skladu z drugim odstavkom 86. člena ZPP sme stranka, ki ima pooblaščenca, vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Glede na to je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prisotnost tožnice na naroku nepotrebna, neutemeljen.
S spremembo predračuna stroškov se ne odloča o plačilu stroškov ali o delitvi stečajne mase, temveč se odloča le o tem, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku
hipotekarni dolžnik - zaznamba izvršbe na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini med izvršilnim postopkom - vknjižba lastninske pravice
Dolžnika neutemeljeno navajata, da je bila lastninska pravica na nepremičninah prenesena po začetku izvršilnega postopka in da zato izvršba na nepremičnine ni dovoljena. Bistveno je, kdaj je prišlo do vpisov v zemljiško knjigo.