ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDR-1 člen 142.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.. ZPIZ-2 člen 413.
voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - sestava sodišča
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od decembra 2014 do januar 2019, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu z navedenima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik.
Za dejanski delovni čas, prebit na delu voznika avtobusa, se v smislu Sklepa o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, to pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pripravlja in pospravlja vozilo, ipd., in ne zgolj čas vožnje.
pravočasnost dopolnitve vloge - vložitev vloge na nepristojno sodišče - prava neuka stranka - konkreten poziv na dopolnitev tožbe
Tožnik je še pred prejemom poziva sodišča, naj tožbo dopolni, odgovoril na poziv upnika glede dokazil za uveljavljano terjatev. Odgovoril je tudi na sklep okrožnega sodišča, naj dopolni trditve in dokaze. Vendar vlog ni poslal na pristojno sodišče. Glede na to, da gre za prava neuko stranko, da je pošto v zvezi s to zadevo prejemal iz več sodišč (izvršilnega in okrožnega) ter da je bila pristojnost ugotovljena šele po sproženem sporu o pristojnosti, je treba vlogi tožnika, čeprav ju v spisu na pristojnem okrajnem sodišču v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo, skladno z desetim odstavkom 112. člena ZPP šteti za pravočasni.
Pritožbeno sodišče še dodaja, da mora biti sklep, s katerim sodišče poziva stranko, naj tožbo dopolni, ustrezno konkretiziran. Sodišče mora ob upoštevanju podanih navedb in listin v spisu stranko poučiti, katere so pomanjkljivosti, ki jih mora odpraviti, da bo zadevo lahko obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00054473
ZGD-1 člen 8, 8/1-1. ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 352. OZ člen 70, 70/1.
stečajni postopek - prijava terjatev v stečajnem postopku - načelo enakosti upnikov - prenehanje terjatve - osebni stečaj - potrdilo o plačilu - solidarna terjatev ali obveznost - sodba na podlagi pripoznave - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe za oškodovanje upnikov - zakoniti zastopnik družbe
Ker je spregled pravne osebnosti izjema od temeljnega pravila korporacijskega prava, da družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti (kapitalske) družbe, je treba izjemo razlagati ozko.
Zahtevek ni utemeljen niti na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti, niti na kakšni drugi podlagi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054670
KZ-1 člen 132, 132/1, 133, 133/1. ZKP člen 53, 54, 54/1, 136, 277, 277/2, 372, 372-1, 434, 434/1, 437, 437/1. ZZZDR člen 192.
protipraven odvzem prostosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravnost - opis dejanja v obtožnem predlogu - nevezanost na pravno opredelitev dejanja - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona - prisiljenje - naznanitev kaznivega dejanja - predlog za pregon - odvzem poslovne sposobnosti - obvezne sestavine obtožnega predloga
Za osebe, ki niso poslovno sposobne, poda predlog za pregon njihov zakoniti zastopnik, v konkretnem primeru Center za socialno delo, oškodovankin skrbnik.
Protipravnost pri kaznivem dejanju protipravnega odvzema prostosti je posebni zakonski znak in mora biti konkretiziran v opisu kaznivega dejanja.
ZDR-1 člen 67, 67/2, 137, 154, 164, 202.. OZ člen 347, 347/1.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - pravica do dela s krajšim delovnim časom - terjatve iz delovnega razmerja - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - obresti - zastaranje - delovni invalid
Glede delavcev, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih, med katere spada tudi tožnik, je bistven drugi odstavek 67. člena ZDR-1. Ta določa, da ima invalid, ki v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dela krajši delovni čas od polnega, pravico do plačila dela po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Med druge pravice iz delovnega razmerja spada tudi denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust.
preživninska obveznost staršev - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - namen preživnine - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - stiki otroka s staršem
Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje staršev. Treba je ugotoviti realne zmožnosti staršev za pridobivanje dohodka: upošteva se njune zmožnosti za zaslužek v danem okolju glede na izobrazbo, strokovno usposobljenost, izkušnje, zdravstveno stanje.
Namen postopka za določitev preživnine je, da se zagotovi ustrezen standard otroku, ne pa urejanje premoženjskih razmerij med staršema.
Namen preživnine za polnoletnega otroka je, da se mu omogoči uspešno šolanje: če preživninske zmožnosti staršev to omogočajo, mu je treba zagotoviti tak standard, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. V okoliščinah konkretnega primera, ko imata starša res dobre preživninske zmožnosti, predlagatelj pa študira medicino, ki zahteva velik angažma študentov (kar je splošno znano) in je pri študiju zelo prizadeven (njegova povprečna ocena presega 9), nasprotna udeleženka neupravičeno zahteva, da z lastnim delom pridobiva sredstva za preživljanje in s tem zmanjšuje preživninsko obveznost staršev.
Namen starševske skrbi in vzgoje je razvoj otroka v samostojno osebnost, cilj je otrokova osamosvojitev. Starši od odraslih otrok ne morejo pričakovati, da bodo pomemben del prostega časa preživeli z njimi.
Kljub pravnomočni odločitvi (sodba in sklep Pdp 625/2020 z dne 21. 4. 2021) je sodišče prve stopnje 30. 12. 2021 izdalo sklep, s katerim je tožbo zoper prvo toženko zavrglo, ker je bila izbrisana iz poslovnega registra na podlagi sklepa, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2021. Pri tem se je sklicevalo na 80. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 81. člena ZPP, ki se nanaša na obstoj stranke. Sklep o zavrženju tožbe je evidentno napačen, saj je bilo v tej zadevi ob izdaji izpodbijanega sklepa že pravnomočno odločeno. Tožba je bila zavržena zoper prvo toženko, ne zoper drugo toženko, ki se pritožuje. Ker izpodbijani sklep v njen pravni položaj ne posega, druga toženka nima pravnega interesa za pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00055840
ZPIZ-2 člen 413, 413/1.. ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8.. ZDSS-1 člen 14, 14/1, 14/2.. ZDR-1 člen 142.
nepravilna sestava sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - voznik avtobusa - delovni čas - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem
S postavljenim tožbenim zahtevkom za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje od januarja 2013 do junija 2018, ki so bili konkretizirani po višini v mesečnih zneskih, je tožnik uveljavljal terjatev, jasno izraženo v denarju. Tako oblikovan tožbeni zahtevek je po svoji vsebini premoženjskopravne narave. Ker ni presegal vrednosti 40.000,00 EUR, je v skladu z navedenima določbama ZDSS-1 o njem na prvi stopnji pravilno odločil sodnik posameznik. Tožnik je resda za isto obdobje postavil tudi tožbeni zahtevek za prijavo v pokojninski načrt poklicnega zavarovanja pri KAD in za sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta za poklicno zavarovanje oziroma vključitev tožnika v nov pokojninski načrt, kar pa ni narekovalo drugačne sestave sodišča.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik že na podlagi prehodne določbe 413. člena ZPIZ- 2 tudi po 1. 1. 2013 upravičen do plačila prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj je bil že pred tem dnem vključen v zavarovanje in so bili zanj plačani prispevki. Toženka tej presoji v pritožbi niti ne oporeka, ampak se zavzema za upoštevanje dejanskega delovnega časa na delovnem mestu, za katerega se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Te toženkine navedbe, ki niti niso bistvene za odločitev, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
navzočnost oseb pri hišni preiskavi - izjava priče - hišna preiskava
Strinjati se je s pritožbo, da navzoči polnoletni priči, ki morata biti navzoči pri hišni preiskavi predstavljata garant, da se hišna preiskava opravlja v skladu s procesnimi določbami členov 215 in 216 ZKP, pritrditi pa je pritožbi tudi v delu, da pričevanje policista, ki vodi hišno preiskavo, ne more biti edini dokaz o tem, kako je hišna preiskava dejansko potekala in njegovo pričanje ne more nadomestiti pričanja prič, ki so bile pri hišni preiskavi navzoči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055283
KZ-1 člen 49, 59, 59/4, 135, 135/1.. ZKP člen 18, 18/1, 301, 301/1, 314, 314/6, 334, 334/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 386, 442, 442/1.. ZS člen 83a.
kaznivo dejanje grožnje - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - kršitev pravice obdolženca do obrambe - neupravičen izostanek z naroka - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - enotna kazen - pogojna obsodba
Glavno obravnavo vodi predsednik senata (oziroma v skrajšanem postopku sodnik posameznik), ki je dolžan zagotoviti nemoten potek obravnave ter skrbeti za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča (prvi odstavek 301. člena ZKP). Brez vsakega dvoma je predsednik senata dolžan poskrbeti tudi za varovanje zdravja in življenja procesnih udeležencev, kar je še posebej pomembno v času epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), zaradi katere so bili sprejeti številni začasni ukrepi. V času izvedbe spornega naroka za glavno obravnavo je veljala Odredba predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 28. 1. 2021, nazadnje spremenjena dne 13. 5. 2021, ki je v 3.2. točki izrecno določala, da morajo na naroku, skladno s strokovnimi priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vsi nositi zaščitno opremo. Med zaščitno opremo spada tudi obrazna maska, zaradi česar je sodnica posameznica, upoštevaje konkretne okoliščine zadeve, obdolženca, ki ni nosil maske, upravičeno pozvala, da si jo nadene, ter ga pri tem opozorila na posledice, če ne bo tako ravnal. Ker obdolženec ni želel nositi maske, je zapustil razpravno dvorano, njegovo samovoljno odločitev pa je sodnica utemeljeno štela kot neopravičeni izostanek.
Sodišče prve stopnje je namreč obdolžencu dalo zadostno in realno možnost, da bi bil ves čas navzoč pri zaslišanju oškodovank, vendar je s tem, ko je večkrat odšel iz razpravne dvorane, po mnenju pritožbenega sodišča prevzel nase nevarnost, da izjav oškodovank ne bo mogel v celoti preveriti. S svojimi ravnanji se je obdolženec očitno odpovedal procesnim jamstvom, zato ravnanju sodišča prve stopnje ni mogoče pripisati kršitve pravice do obrambe in s tem bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
plačilo odškodnine - ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja - odškodninska odgovornost države - prekomerni hrup - dovoljene imisije - škoda, ki presega običajne meje - protipravno ravnanje države - test sorazmernosti - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - ugovor pasivne legitimacije - dolžnost zmanjševanja škode
Dolžnost zmanjševanja škode od vsakega oškodovanca ob škodnem dogodku zahteva aktivno ravnanje za preprečitev in zmanjšanje škode (171. člen OZ). V spornem obdobju bi lahko na primer sama poskrbela za menjavo oken v spalnici, in tako ne glede na obvezno in potrebno prezračevanje vsaj v zimskem času, ko so okna ponoči1 načeloma zaprta, zmanjšala hrup v spalnici, nato pa od druge toženke zahtevala povračilo stroškov za opravljeni varstveni poseg, torej plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo. Ugotovitev, da je prekomeren hrup zaradi avtocestnega prometa presegal mejne vrednosti, določene z upravnimi predpisi, in je tožnikoma, ki sta mu bila izpostavljena, povzročal duševne bolečine, nima za posledico avtomatizma odškodninske odgovornosti toženke.
stroški upravljanja večstanovanjske stavbe - obveznost solastnika - bremena skupne stvari - deljiva obveznost - obveznosti etažnega lastnika
Pri stroških upravljanja gre za breme, ki ga je solastnik dolžan kriti v sorazmerju s solastninskim deležem (68. člen SPZ). Obveznost je deljiva in se toženec te obveznosti ne bi razbremenil niti v primeru, da bi se s tožnikom dogovoril, da bo vse stroške krila solastnica.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 354, 354/1, 458, 458/1.
izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev pravdnega postopka - prevzem postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Na podlagi določila 3. točke 205. člena ZPP je z dnem izbrisa prvotne tožnice (upnice) prišlo do prekinitve pravdnega postopka. Po določilu prvega odstavka 208. člena ZPP se tako prekinjeni postopek nadaljuje (tudi takrat), ko ga pravni naslednik pravne osebe prevzame. To je na glavni obravnavi 24. 11. 2021 pooblaščenka tožnice (smiselno) storila na tak način, da je v spis vložila izpisek iz sodnega registra ter pooblastilo nove družbe za zastopanje rekoč, da je sedaj tožeča stranka E.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Sodišče druge stopnje se pridružuje stališču pritožnice, da še zlasti glede na to, da se je predmetni varnostni ukrep zoper storilca do prvega preizkušanja njegove potrebnosti, izvajal komaj šest mesecev, ni ustrezno, da se nadzor nad njegovim izvajanjem v celoti prepusti storilčevim svojcem, še zlasti glede na težo kaznivih dejanj, katerih zakonske znake je izvrševal in možnost ponovitve le-teh. Potrebno je, da je za nadzor nad izvrševanjem varnostnega ukrepa vsaj še nekaj časa zadolžena država preko za to zadolženih institucij in se na tak način z utrditvijo sedanjega storilčevega načina življenja, kot tudi meni izvedenec, zanesljivo odpravi vsakršna nevarnost morebitnega ponavljanja hujših kaznivih dejanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00054771
KZ-1 člen 86, 86/7, 86/8, 86/11. ZKP člen 129, 129/2, 372, 372-5. ZPro člen 4, 23, 23/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZIUOPDVE člen 88, 88/1, 88/2. ZDUPŠOP člen 45, 47. Sklep o podaljšanju ukrepa o neteku rokov za opravo dela v splošno korist (2020) člen 1, 2.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - začetek teka roka - objektivne in subjektivne okoliščine - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pravnomočnost in izvršljivost - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - novo kaznivo dejanje
Sodišče bi moralo ugotoviti ali je bil in kdaj tek roka za opravo dela v splošno korist zadržan zaradi objektivnih razlogov, taksativno določenih v interventnih predpisih, sprejetih zaradi epidemije COVID-19, in kdaj je začel ponovno teči.
Dveletni rok za opravo dela v splošno korist iz 86. člena KZ-1 začne teči šele takrat, ko objektivne okoliščine, zaradi katerih obsojeni ne more opravljati dela, prenehajo.
Če obsojencu izvajalska organizacija zaradi suma storitve novega kaznivega dejanja nadaljnje delo odreče, mu je probacijska enota dolžna zagotoviti delo drugje. Neutemeljena odklonitev zagotavljanja dela s strani probacijske enote ne more predstavljati obsojenčevega krivdnega razloga.
določitev preživnine za otroka - preživninski zavezanec - potrebe otroka in zmožnosti staršev - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - preživninska zmožnost staršev - preživninsko breme - preživnina v naravi
Sodišče prve stopnje je ob pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo v zvezi z vprašanjem porazdelitve preživninskega bremena.
Res je, da je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu poleg plačila preživnine v denarju naložilo tudi preživnino v naturalijah, vendar pa je glede na dejstvo, da ima nasprotni udeleženec občutno višje prihodke od predlagateljice in da je hkrati na predlagateljici večji del bremena za oskrbo, varstvo in vzgojo skupnega otroka, v denarju določena preživnina nekoliko prenizka. Po oceni pritožbenega sodišča je ustrezna preživnina (do prve uskladitve z rastjo življenjskih stroškov) ne 220, temveč 260 EUR mesečno, kar pomeni (upoštevaje sinove potrebe, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča znašajo 440 EUR mesečno) razporeditev bremena v razmerju cca 41 : 59, pri čemer ni upoštevano tisto, kar je oče dolžan poleg preživnine v denarju prispevati v naturalijah.
kolektivni delovni spor - epidemija - dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - javni uslužbenci - kršitev kolektivne pogodbe
Drugi odstavek 39. člena KPJS dovolj jasno zamejuje pravico do spornega dodatka, ko ga veže samo na čas dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. KPJS sicer res ne določa tudi stopnje ogroženosti za upravičenost do dodatka, vseeno pa daje jasen okvir časovne in vsebinske upravičenosti do dodatka, iz česar ni mogoče sklepati, da bi bili javni uslužbenci upravičeni do dodatka ves delovni čas - celo v času opravljanja dela na domu.
izvedba dokazov - predlog za izločitev sodnika - odsotnost stranke kljub vročenemu vabilu na zaslišanje - izločitveni razlog
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni zaslišalo tožnice, saj se slednja naroka, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila, prav tako svoje odsotnosti ni upravičila, zato je sodišče pravilno izvedlo narok v nenavzočnosti tožnice (262. člen ZPP).
Pravica strank predlagati izločitev je po 72. členu ZPP časovno omejena.
Ker je zavest storilca o tem, da lažno prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje, zakonski znak predmetnega kaznivega dejanja, mora biti v opisu dejanja natančno konkretizirana in za sklepčnost opisa ne zadostuje le pravni stavek oziroma abstraktni opis, kot to zmotno meni pritožnica.
V tem primeru ne gre za zahtevo po nepotrebnem ekstenzivnem opisovanju kaznivega dejanja, pač pa za konkretizacijo njegovih zakonskih znakov, ki jih ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo obtoženega akta ali morebitne sodne odločbe.