ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za ugovor - odmera sodne takse
Sodna taksa po tar. št. 4021 ZST-1 za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi je določena v fiksnem znesku in ni določena v razponu glede na vrednost spornega predmeta.
obrazložen ugovor - obrazloženost ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
ZVEtL-1 člen 42, 43, 44, 44/4, 47. SPZ člen 217. ZPP člen 243, 285.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupna lastnina - priposestvovanje stvarne služnosti - nastanek stvarne služnosti - dejanska raba zemljišč - javna površina - predlagalni nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - elaborat - pripombe na elaborat - izvedensko mnenje kot dokaz
Določba 47. člena ZVEtL-1, ki jo je po prehodni določbi mogoče uporabiti tudi za ta primer, v točki 3 dopušča, da lahko imetnik obstoječe stvarne pravice na pripadajočem zemljišču, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, v tem postopku zahteva, da se ugotovi njen obstoj. Vendar je treba za ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti zatrjevati enega izmed načinov, ki je dopusten za nastanek te stvarne pravice po SPZ.
Določitev skupnega pripadajočega zemljišča ne pomeni onemogočanja prehoda skozi mesto oziroma sosesko.
Nasprotna udeleženka je podala kot dokaz elaborat na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje storitev ureditev evidence nepremičnega premoženja MO med L. d. d. in MO. To ne gre za izvedeniško mnenje, ampak za elaborat, ki ga je izdelal koncesionar. Zato ne gre za izvedeniško mnenje pred pravdo ali med pravdo v pomenu 243. člena ZPP. Če ga druge stranke ne sprejmejo, elaborata ni mogoče upoštevati kot izvedeniškega mnenja. Pritožnica pa je lahko argumente upoštevala v svojih navedbah.
ZPIZ-2 člen 25, 25/1, 118, 118/1.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-1 člen 35.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokončna in pravnomočna odločba - zavrženje pritožbe - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vključitev v zavarovanje ni avtomatično, temveč je posredno določeno aktivno ravnanje zavarovanca, ki ga je tožnik v konkretnem primeru opustil. ZPIZ-2E in ZPIZ-2H zavarovancem lahko predstavljata podlago za ponovno odmero pokojnine, vendar bi morale biti osebe skladno s 35. členom ZPIZ-1 vključene v zavarovanje. Sodišče se je pravilno opredelilo do potrebnosti vpisa v matično evidenco, ki ga skuša tožnik zminimalizirati zgolj na tehnično nepotrebno opravilo.
Ker znesek premoženja presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 19.304,64 EUR sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da tožnica glede na 27. člen ZSVarPre ni upravičena do oprostitve sodne takse za pritožbo zoper zavrnilni del sodbe o odškodninski terjatvi iz naslova negmotne škode v višini 1.500,00 EUR. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je utemeljeno zavrnjen. Vendar pa prvostopenjsko sodišče nadalje pravilno sklepa, da bi takojšnje plačilo 45,00 EUR občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob uporabi 2. odst. 11. člena ZST-1 je posledično zakonito odredilo trimesečno obročno odplačevanje sodne takse.
Prostovoljna izpolnitev izvršitelju ima značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je s položitvijo dolgovane stvari dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Ravnanje dolžnika, ko je izvršitelju prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine, pomeni, da je dolžnik prost obveznosti, glede katere se je v trenutku izvršitve plačila vodila izvršba, in sicer v višini opravljenega plačila. Sodišče prve stopnje bo torej navedeno plačilo dolžnika izvršitelju v skladu s 287. in 288. členom OZ v nadaljevanju postopka upoštevalo kot delno plačilo terjatev, ki so predmet izvršbe in izvršbo nadaljevalo le še za neplačani preostanek teh terjatev.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 344, 344/1, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-4, 347/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba nepremičnin - solastnina - upravičenja solastnika - predkupni upravičenec - zakoniti predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - obvestilo predkupnemu upravičencu - sklep o izročitvi nepremičnine - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - pravica do pritožbe predkupnega upravičenca
Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji pritožbenega sodišča potrebno pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožniku kot predkupnemu upravičencu, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj.
Pritožnik niti ne trdi, da je svojo predkupno pravico sploh skušal uveljaviti na način, kot to določa zakon (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP), kljub temu, da je bil o tem ustrezno poučen. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu ni bila dana možnost uveljaviti predkupne pravice le zato, ker je bil pripravljen kupiti solastniški delež po ceni, za katero je bila nato na podlagi izvedene javne dražbe sklenjena prodajna pogodba s kupcema oziroma da je imel za to resni namen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00055031
ZKP člen 385. KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70b, 70b/4, 134a, 134a/1.
prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - izvedenstvo psihiatrične stroke - nasprotja med vsebino izvedenskih mnenj - neprištevnost storilca
V skladu z določbo 385. člena ZKP se sodbe ne sme spremeniti v obdolženčevo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, če je podana pritožba samo v obdolženčevo korist. Gre za institut prepovedi reformatio in peius (spremembe na slabše), ki je izrazito v korist obdolženca. Namen te prepovedi je, da obdolženec ne sme priti v slabši položaj samo zato, ker je uporabil pravico do pritožbe zoper sodbo, oziroma ker je bila pritožba vložena samo v njegovo korist. Pri presoji, ali je sprememba kazenske sankcije v škodo obdolženca, torej ali je spremenjena kazenska sankcija strožja, ni mogoče izhajati iz v naprej postavljenih splošnih meril, temveč je treba v vsakem konkretnem primeru obe sankciji, izrečeno in spremenjeno, primerjati z vidika konkretnega storilca.
ZZK-1 člen 79, 79/1, 140, 104/1, 140/1-4, 152, 152/4, 178, 195, 198. ZNP-1 člen 156, 156/3, 156/4.
zaznamba - postopek za delitev stvari v solastnini - zaznamba spora - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - obvestilo sodišča o postopku - predlog za začetek postopka - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep o vpisu - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - javnost zemljiške knjige
Obvestilu nepravdnega sodišča iz četrtega odstavka 156. člena ZNP-1 mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis - to je predlog, na podlagi katerega je bil začet postopek, ki naj se zaznamuje.
Z izvršilnimi naslovi od posojenih zneskov dogovorjene 20 % pogodbene zamudne obresti. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da so posamezna določila izvršilnih naslovov v celoti nična, saj se skladno z določbo 379. člena Obligacijskega zakonika upnik in dolžnik lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom.
ZOR člen 368, 368/2. ZPotK-1 člen 20, 20/3, 41, 41/2. ZPotK-2 člen 23, 23/3, 99, 99/4. ZIP člen 251.c.
poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari - kapitalizirana glavnica - zastaranje hipoteke - prepoved odstopa terjatve - potrošniški kredit - sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice
Tudi pritožbeno stališče, da ni podana aktivna legitimacija, ni utemeljeno. Dolžnika cesijo zmotno obravnavata kot neodvisen posel. Gre za akcesorni pravni posel, ki brez terjatve, ki se prenaša, nima samostojnega pomena. Prenesene terjatve pa izvirajo iz kreditne pogodbe, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo prepovedi odstopa terjatev iz potrošniških kreditnih pogodb na osebo, ki nima dovoljenja za kreditiranje, na katero se sklicujeta dolžnika. Prvi je navedeno prepoved uveljavil v tretjem odstavku 20. člena Zakon o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1), enako prepoved pa je opredeljena tudi v tretjem odstavku 23. člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-2). Oba navedena zakona pa izrecno v prehodnih določbah določata, da se ne uporabljata (tako tudi ne glede navedene prepovedi) za kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene pred njuno uveljavitvijo (drugi odstavek 41. člena ZPotK-1 in četrti odstavek 99. člena ZPotK-2), kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, saj je ZPotK-1 začel veljati šele dne 7. 8. 2010.
izvršba na nepremičnino - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
S pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in odločeno, da se zato zaznamba sklepa o izvršbi pri nepremičninah razveljavi. Drži, da sklep o izvršbi ni bil razveljavljen, a je glede teh nepremičnin ostal brez učinka. Nenazadnje pa je bila z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) določba 2. točke prvega odstavka 90. člena ZZK-1 med postsopkom spremenjana tako, da je sedaj jasno določeno, da se dovoli izbris zaznambe izvršbe, "če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena", torej ni več nelogične omejitve na primere, ko je prišlo do umika izvršilnega predloga.
ZPP člen 195, 339, 339/2-8, 339/2-15, 343, 343/4, 343.a, 343.a/1.
nadomestna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za izdajo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - spregledan dokazni predlog - toženci kot navadni sosporniki - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
ZPP določa, da se nadomestna sodba lahko izda le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni.
vrednost nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Stranka mora skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine. Iz navedene določbe jasno izhaja, da za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku ne zadošča kakršenkoli dokazni predlog, ki izkazuje precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje, ampak se od strank zahteva predložitev točno določenega dokaza, t. j. mnenje sodnega cenilca.
ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 139.b, 139.b/1, 139.b/2, 139.b/3.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi - fikcija vročitve - vročitev v poštni predal - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - objektivni rok - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Nepravilno je pritožbeno stališče, da fikcija vročitve ni nastopila, ker se dolžnica s pisanjem dejansko ni seznanila. Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Za presojo obstoja utemeljenih razlogov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi tudi niso bistveni razlogi na strani dolžnice, zaradi katerih v poštni predal vloženega pisanja ni prevzela oziroma se z njim ni seznanila pravočasno, torej tako, da bi lahko zoper pravilno in skladno z določbami 139.b člena vročen sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala. Tovrstne okoliščine ne vplivajo na pravilnost vročitve in niso razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ampak jih je mogoče uveljavljati v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pričakovana bodoča škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ogroženost preživljanja - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - omejitev sredstev izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - načelo sorazmernosti - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - dokazni standard verjetnosti - stroški izvršilnega postopka - kriterij potrebnosti stroškov - potrebni izvršilni stroški - kriterij uspeha - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
Kdaj lahko sodišče dovoli odlog izvršbe na predlog dolžnika (ali po uradni dolžnosti), ZIZ v prvem in drugem odstavku 71. člena jasno določa, s tem, ko predpisuje, kateri so zakonski pogoji za zastoj v izvršbi. Če so torej vse zakonske predpostavke po kateri izmed pravnih podlag iz prvega ali drugega odstavka 71. člena ZIZ izpolnjene, mora sodišče predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugoditi in nima diskrecije zavrniti predlaganega odloga iz kakšnih drugih razlogov, tudi ne takšnih, kot jih navajajo upniki v obravnavani zadevi. Čeprav bi morda res le izvršba na nepremičnino dolžnico učinkovito silila k izpolnitvi obveznosti oziroma preprečila zavlačevanje izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, to ni pravno pomembno za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. (Ne)utemeljenost predloga dolžnika za odlog izvršbe je odvisna le od vprašanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odlog izvršbe, ki jih zanj določa zakon, ali ne. Če je odgovor pritrdilen, sodišče dolžniku pravice do odloga izvršbe ne sme odreči, saj bi v nasprotnem primeru preseglo svoja pooblastila, česar 71. člen ZIZ ne omogoča.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je bila terjatev upnikov že delno prisilno poplačana prav iz sredstev na dolžničinem bančnem računu, in sicer v višini 767,90 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo še za dne 9. 6. 2021 pobotani znesek 174,00 EUR. Prisilno poplačilo upnikov je tako treba opraviti le za ostanek še nepoplačane terjatve. Poleg navedenega je treba upoštevati, da je dolžnica prejemnica pokojnine, kar pomeni, da mesečno prejema prihodke iz tega naslova. To in zlasti dejstvo, da so bili upniki hitro po izdaji sklepa o izvršbi iz denarnih sredstev na računu dolžnice poplačani za skoraj četrtino terjatve, zadostuje za ugotovitev, da je dolžnica s stopnjo verjetnosti izkazala, da bodo upniki poplačani že z opravo izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Glede na vse navedene okoliščine konkretnega primera bi bilo takojšnje nadaljevanje izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, med katerimi je tudi najbolj invazivna izvršba s prodajo nepremičnine, ki je dolžničin dom, v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zgolj to, da dolžnica ni navedla višine svoje pokojnine, frekvence prejemanja dohodkov na svoj račun in točnega časovnega načrta dokončnega poplačila, nadaljevanja oprave izvršbe z vsemi dovoljenimi sredstvi še ne opravičuje. V primeru, če upniki z izvršbo na denarna sredstva vendarle ne bi bili poplačani, pa se bo oprava izvršbe nadaljevala še z drugimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi.
pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - prepozna zahteva - zavrženje predloga - subjektivni in objektivni rok
Glede na navedene datume (ki jih pritožnik ne izpodbija) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik povrnitve stroškov ni zahteval takoj, ko so nastali in je izvedel za njihovo višino, zato je priglasitev stroškov v vlogi z dne 11. 11. 2021, kar je za prve stroške deset mesecev kasneje, za druge stroške pa več kot pet mesecev kasneje, prepozna.
OZ člen 3, 108, 108/1, 108/2, 111, 111/2, 319, 333, 333/4, 333/6, 704, 718, 727. ZPotK-2 člen 4, 4/3.
pravna narava pogodbe - razlaga pogodbe - licenčna pogodba - elementi najemne pogodbe - trajno pogodbeno razmerje - prenos uporabe blagovne znamke - prenos blagovne znamke - licenčnina - oblikovalna pravica - opcija - odstopna pravica - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - pravne posledice prenehanja pogodbe - učinek ex nunc - procesni pobot - reprogramiranje pogodbe
Sporno razmerje se podreja pravilom, ki veljajo za licenčno pogodbo, zato je treba pri presoji upoštevati, da gre za trajno pogodbeno razmerje. Odpoved trajnega dolžniškega razmerja ureja 333. člen OZ, po katerem odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok (četrti odstavek 333. člena OZ). Pravica do odpovedi Pogodbe učinkuje pri trajnih pogodbenih razmerjih za naprej, in sicer praviloma po izteku določenega odpovednega roka. Pravica izkoriščanja predmeta licence predstavlja pogodbo s samostojnimi zaporednimi obveznosti, saj ne gre za primer, pri katerem bi zaporedne obveznosti pomenile celoto. Pri odstopu od pogodbe tako velja, da lahko stranka od pogodbe odstopi le glede bodočih obveznosti (primerjaj prvi odstavek 108. člena OZ), ne pa tudi glede že izpolnjenih obveznosti (drugi odstavek 108. člena OZ). Posledice prenehanja pogodbe učinkujejo ex nunc, kar pomeni, da je pogodba razvezana samo glede tistih izpolnitev, ki bi morale biti opravljene po izteku odpovednega roka. Pred tem opravljene izpolnitve ostanejo in šteje se, da so bile opravljene na podlagi veljavnega pravnega temelja.