pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - sprememba navodil - preizkusna doba - pogoji za ustavitev postopka
Po določbi 64. člena KZ-1 sodišče izreče ukrep varstvenega nadzorstva, če spozna, da je storilcu med preizkusno dobo potrebna kakšna oblika takega nadzorstva (drugi odstavek 63. člena KZ-1), ki ga sodišče izreče za določen čas v mejah preizkusne dobe določene s pogojno obsodbo. Če sodišče ugotovi, da varstveno nadzorstvo ni več potrebno, sme izvedbo tega ukrepa ustaviti še pred potekom preizkusne dobe. Navedeno zakonsko določbo je po oceni višjega sodišča potrebno razumeti na način, da je varstveno nadzorstvo določeno že v izrečeni pogojni obsodbi tako glede obsega navodil in časa trajanja varstvenega nadzorstva. Ker je to določeno za določen čas med preizkusno dobo, to pa je že ob izreku pogojne obsodbe in določitvi trajanja preizkusne dobe, trajanja varstvenega nadzorstva izven okvira določenega s izrečeno pravnomočno sodbo, ni moč podaljševati.
vzpostavitev etažne lastnine - poslovna stavba - dejavnost garažnih hiš - stavba z več posameznimi deli - etažna lastnina - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - nevpisana nepremičnina - posebno pravilo za ohranitev vpisanih pravic pri vpisanem posameznem delu stavbe - prehod bremen na posamezne etažne dele - navidezna solastnina - izvedene stvarne pravice
Sodišče v primeru, ko je izkazano, da so bile hipoteka, zemljiški dolg in stvarno breme ustanovljene le na določenem delu stavbe, z odločbo ugotovi, da omejujejo lastninsko pravico samo na tem delu stavbe. Ureditev je odraz posebne značilnosti navidezne solastnine, kjer izvedene pravice, ki so vpisane pri solastniškem deležu na zemljiški parceli, v resničnih stvarnopravnih razmerjih omejujejo lastninsko pravico na tistih nevpisanih etažnih delih, katerih imetnik je solastnik, pri čigar idealnem deležu lastninske pravice na zemljiški parceli je bila izvedena pravica vpisana. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da to načelo ne bi veljalo tudi v primeru, ko ima posamezni solastnik več nevpisanih etažnih delov, ki so vpisani z različnimi osnovnimi pravnimi položaji, če je mogoče ugotoviti, kateri od njih je predmet omejitve lastninske pravice.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/3. ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - povečanje nagrade - študij spisa
Dopolnilno izvedensko mnenje v primerjavi s prvotnim po vsebini ni več tako kompleksno in težavno, saj je sodišče izvedencu ne glede na vprašanja strank pisno dopolnitev naložilo zgolj v zvezi z enim vprašanjem. Odgovori izvedenca se v več primerih sklicujejo na že izraženo osnovno izvedensko mnenje, pojasnila pa so splošnejše narave.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - preživnina - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - lastno delo zavezanca - zvišanje preživnine
Glede na sedanje preživninske zmožnosti predlagateljice je jasno, da predlagateljica kljub z dosedanjo določeno začasno preživnino v višini 100 EUR mesečno in otroškim dodatkom ne zmore kriti nujnih potreb hčere, zaradi česar je nujno preživljanje hčere ogroženo. Poleg tega je nasprotni udeleženec sicer res še vedno uradno nezaposlen in prejema denarno socialno pomoč v višini 400 EUR, vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča predlagateljica s predloženimi SMS sporočili s stopnjo verjetnosti izkazala, da nasprotni udeleženec opravlja določeno delo. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s pritožbeno navedbo, da glede na to, da je nasprotni udeleženec zdravstveno popolnoma sposoben ter glede na splošno pomanjkanje delovne sile, zlasti v gostinstvu, bi si nasprotni udeleženec lahko našel tudi redno zaposlitev, da bi v polni meri lahko prispeval k preživljanju hčere.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00054568
DZ člen 157, 157/1, 161, 174, 174/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - začasen odvzem otroka - začasna odredba - predhodna odredba - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - pravica do izjave
Do sedaj izvedeni dokazni postopek daje dovolj podlage za zaključek, da starša ne zagotavljata pogojev za normalni fizični in psihični razvoj obeh otrok.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 tarifna številka 30010. URS člen 15, 15/3, 23.
neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - načelo sorazmernosti - procesna predpostavka
Nima prav pritožba, da bi sodišče pritožbo toženke moralo obravnavati kljub neplačilu sodne takse. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bila pritožnica že v plačilnem nalogu opozorjena na vse pravne posledice, ki bodo po tretjem odstavku 105.a člena ZPP sledile, če takse ne bo plačala v postavljenem roku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054612
ZVoz-1 člen 56, 56/2, 56/8, 64, 64/2.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniški izpit - obrazložitev sodbe o prekršku - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zmotno je stališče pritožnika, da z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni prenehala veljati tudi veljavnost potrdila o opravljenem vozniškem izpitu z dne 18. 3. 1983. V primeru izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženega števila kazenskih točk namreč zakon predpisuje, da mora voznik za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054327
ZD člen 145, 145/2, 145/3, 145/4. ZPP člen 337, 337/1.
upravitelj dediščine - upravljanje in razpolaganje z dediščino - naloge upravitelja zapuščine - določitev osebe - oddaja v najem - nedovoljene pritožbene novote
Razlogi, ki govorijo v prid odločitvi, da se za upravljanje z nepremičnino v Ljubljani določi sodedinja, so dovolj prepričljivi. S tem, ko je bilo sodedinji zaupano upravljanje, ni pridobila večjih upravičenj iz naslova svojega solastninskega deleža na isti nepremičnini. Podeljuje ji le upravičenja v zvezi s solastninskim deležem zapustnika, pri tem pa je dolžna ravnati v korist obeh dedičev.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - razlogi za zavrnitev - odgovornost za prekršek - storilec prekrška
Slovensko sodišče kot sodišče države izvršiteljice je na pravnomočne odločbe tujih organov vezano, zato trditve o tem, kdo je dejansko storil prekršek 30. 8. 2019, ne morejo privesti do drugačne odločitve v predmetnem postopku.
ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/1, 112/10. ZIZ člen 15, 194.
vloga, vezana na rok - nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - laična stranka - kvalificiran vložnik - kvalificiran pooblaščenec - odvetnik - neskrbnost - naslovitev vloge na napačno sodišče - predlog za ponovni razpis druge javne dražbe - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Očitna pomota se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku.
Pri tem, ko je bil predlog za razpis druge dražbe vložen na nepristojno sodišče, ni šlo za očitno pomoto. Pooblaščenec upnika je namreč v vlogi kot naslovnika opredelil Okrajno sodišče v Trebnjem, na vlogo je tudi navedel opravilno številko izvršilne zadeve, ki med istima strankama teče pred okrajnim sodiščem v Trebnjem. Očitno je, da je zamešal obe izvršilni zadevi in ne drži pritožbena trditev, da je bila vloga (le) naslovljena na napačno sodišče, ampak so bili v vlogi tudi podatki, ki se ne nanašajo na predmetno zadevo. Zato Okrajno sodišče v Trebnjem vloge tudi ni odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu, saj ni imelo nobenega indica, da bi se lahko vloga nanašala na katero od izvršilnih zadev, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Treba je tako šteti, da nastala situacija ni posledica očitne pomote, ampak neskrbnosti pooblaščenca upnika. Izjema iz desetega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne more uporabiti.
Sodišče je pravilno upoštevalo določbo 190. člena DZ, po kateri mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
S ponavljanjem dela obdolženčevega zagovora, ponujanjem lastnih drugačnih ocen v pritožbi izpostavljenih dokazov ter z enostranskimi lastnimi zaključki o nedokazanosti obdolženemu očitanega kaznivega dejanja, zagovornik ne more vzbuditi dvoma o resničnost odločilnih dejstev, ugotovljenih v izpodbijani sodbi. Tudi z obširnim polemiziranjem glede smisla faze glavne obravnave zagovornik ne more biti uspešen, kot tudi ne vzdrži njegova logika (ki jo neupravičeno pripiše prvostopnemu sodišču), da za izrek obsodilne sodbe zadoščata zgolj pavšalna navedba na policijski postaji in potrditev le-te v fazi kazenske preiskave. Pritožnik namreč prezre na v 18. členu ZKP uzakonjeno načelo proste presoje dokazov, ki velja za celoten kazenski postopek in za vse odločitve, ki jih znotraj njegovega okvira sprejemajo policija, državni tožilec in sodišče.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/1-11, 144, 144/1, 145.
stroški postopka o prekršku - stroški hrambe - odločitev o stroških postopka
Za izdajo sklepa, s katerim sodišče odloči o stroških postopka, katerih višina je ugotovljena po izdaji sodbe o prekršku, so odločilne ugotovitve o tem, ali je obdolžencu bila izrečena sankcija za storjeni prekršek, ali mu je s sodbo o prekršku bilo naloženo plačilo stroškov postopka, ali je sodišče s sodbo odločilo tudi, da bo o stroških postopka, katerih višina do izdaje sodbe ni bila znana, odločilo s posebnim sklepom, ali gre za stroške, ki jih je mogoče v skladu s 143. členom ZP-1 šteti za stroške postopka in ali je bila višina teh stroškov sodišču znana po izdaji sodbe.
V okviru odločanja o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke. Zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne pritožbene navedbe v katerih storilec sodišču očita, da pri odločanju ne bi smelo upoštevati zgoraj povzetih plačilnih nalogov in sodbe o prekršku, ker so mu z njimi bile kazenske točke izrečene nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056540
URS člen 23, 33. ZIZ člen 60, 60/2, 65, 65/2, 65/6. ZZK-1 člen 243, 243/3.
izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - rok za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe - opustitev vložitve tožbe - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ugovor res iudicata - subjektivne meje pravnomočnosti - ne bis in idem - stvarnopravni zahtevki - lastninska pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - pričakovana lastninska pravica - obstoj izvenknjižnih pravic - kolizija pravic - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - praktična konkordanca - sodna praksa Vrhovnega sodišča - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Pritožbeno sodišče sledi argumentaciji sodišča prve stopnje, da opustitev vložitve tožbe za nedopustnost izvršbe v predpisanem roku v konkretnem primeru ne more imeti za posledico izgube pravic tožnice do sodnega varstva, ki ga uveljavlja z izbrisno tožbo. S takšno razlago bi preveč rigorozno posegli v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine in zanjo tudi ni podlage v zakonskih določbah.
Pri tehtanju obeh pravic, upoštevaje vse navedene okoliščine v konkretnem primeru, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravica do zasebne lastnine prevlada nad pravico do sodnega varstva, saj pravnomočnost sklepa o izvršbi po svoji naravi nima takšne kvalitete kot pravnomočna sodba.
odškodninska odgovornost države - nezakonit pripor - povrnitev škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu - dnevna odškodnina - višina denarne odškodnine - nedopusten pritožbeni razlog - spor majhne vrednosti
S pritožbenim očitkom, da je trditvena podlaga tožnika pavšalna in nekonkretizirana, pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev 7. člena ZPP, kar v sporu majhne vrednosti ne predstavlja dopustnega pritožbenega razloga.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikova odsotnost na družinske odnose ni bistveno vplivala, saj je bil v zadnjih 8 letih večino časa odsoten iz življenja svojih otrok in glede na pogostnost zapornih kazni ločenosti od otrok tudi vajen, ločenost tožnika od družine pa za družinske člane ni predstavljala nove situacije.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - zmožnost plačila globe - razlogi za zavrnitev
Storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje.
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 22, 22/2, 47, 47/1, 62, 339, 339/2-4, 354, 354/2. ZPPDUP člen 20.
dolg do zapuščine - povračilo stroškov za pogreb - pogrebni stroški - ugovor krajevne pristojnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - spor majhne vrednosti - odprava procesnih kršitev - splošna krajevna pristojnost - ugovor zastaranja - splošni petletni zastaralni rok
Toženec je kot edini dedič zapustnice, za katero je pogrebne stroške plačala tožnica, do višine podedovanega premoženja odgovoren za dolgove zapuščine. Po istih pravilih, kot morajo dediči izpolniti zapustnikove obveznosti, ki nanje preidejo po zakonu v trenutku zapustnikove smrti, so dediči odgovorni tudi za obveznosti oziroma dolgove zapuščine, kamor sodijo pogrebni stroški.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da bo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za storilca imela določene neugodne posledice, vendar kljub temu in kljub izraženemu obžalovanju za storjeni prekršek, nima zakonske podlage za sprejem drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.