brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - izvršilni postopek - ustavna pritožba
V 8. členu je določeno, da se BPP ne dodeli v določenih primerih, med drugim v primeru, ko je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo. V obravnavanem primeru želi tožnica BPP za vložitev ustavne pritožbe v izvršilnem postopku, kar pomeni, da gre za situacijo, ko BPP ni dovoljeno dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev
Odločanje o pravici do uporabe mobilnega telefona po petem odstavku 75. člena ZIKS-1 ne predstavlja odločanja v upravnem postopku. Pravno pomoč pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča.
Zgolj ugoden razplet zadeve še ne pomeni, da lahko tožnik zahteva povračilo stroškov postopka. Dejstvo je namreč, in to nesporno, da do omenjenega ugodnega razpleta ni prišlo na podlagi tožnikovih vlog in v postopku, ki je tekel na njihovi podlagi. Do odprave sklepa o zavarovanju je prišlo na podlagi vloge glavnega zavezanca in s tem v drugem postopku. Ta je imel sicer isti cilj, ki ga s svojimi vlogami tudi dosegel. Pri čemer se učinki odprave nedvomno raztezajo tudi na tožnikov položaj. Še vedno pa mu ne dajejo položaja tistega zavezanca, ki je dosegel ugodno rešitev zadeve in s tem položaj zavezanca iz tretjega odstavka 79. člena ZDavP-2, ki je upravičen do povračila stroškov postopka.
Priznavalnina ni zgolj nagrada za minulo delo, temveč je obenem socialni korektiv, pri katerem se upošteva tudi socialne okoliščine. Priznavalnina je namenjena korekciji pokojnine zaradi podcenjenega umetniškega dela v preteklosti. To pa pomeni, da je minister dolžan pomembnost prispevka prosilca presojati tudi v luči podatkov o njegovi pokojnini ter njeni ustreznosti z ozirom na opravljeno umetniško minulo delo.
ZZdrI člen 1, 15. ZZUZIS člen 17, 17/1, 27. Pravilnik o pitni vodi (2004) člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/2. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2-18, 2-21, 2-24, 8, 8/4, 8/5.
dobava vode - zasebni vodovod - lastnik vodovodnega omrežja - oskrba s pitno vodo - zdravstvena ustreznost pitne vode - upravljavec vodovoda
Obveznosti s področja nalezljivih bolezni, objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo ter minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev na podlagi 6. člena Pravilnika o pitni vodi so naložene lastniku (zasebnega) sistema za oskrbo s pitno vodo, ki nima določenega upravljavca in ne lastniku objekta, ki se iz sistema oskrbuje. Materialnopravno zmotno je nalaganje obveznosti lastniku stavbe, ki ga vodovodni sistem oskrbuje, v kolikor ni tudi lastnik tega vodovoda.
upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrženju predloga za odlog izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. O tem je namreč odločeno z odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Sklep, ki ga izpodbija tožeča stranka, pa tudi ne spada v kategorijo sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-b, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 219, 366, 366/2.
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS pri avstrijskem namembnem uradu se lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu (b) točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu.
Prvostopenjski organ bi v obravnavni zadevi moral upoštevati, da gre pri zlorabi sistema NCTS za posebno okoliščino po 239. členu CZS, zaradi česar bi moral ugotoviti očitno malomarno ravnanje tožnika, zaradi katerega tožnik ni mogel ugotoviti navedene napake. Tako očitno malomarno ravnanje tožnika, zaradi katerega tožnik napake carinskega organa ni mogel ugotoviti, pa po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni izkazano. Prvostopenjski organ navaja, da tožnik ni ravnal z vso potrebno in zahtevano skrbnostjo, ker ni sprejel vseh potrebnih ukrepov, da bi se zaščitil pred vsemi tveganji. Vendar pa dejstvo, da tožnik ni sprejel vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki bi pomenili zaščito pred vsemi tveganji, po presoji sodišča lahko pomeni, da tožnik ni ravnal v smislu dobrega gospodarstvenika in z veliko stopnjo odgovornosti, ne pa, da je ravnal očitno malomarno.
lekarniška dejavnost - podružnica - molk organa prve in druge stopnje - procesne predpostavke - tožba zaradi molka organa
Sodišče, glede na ugovor toženke, da „v zadevi niso izpolnjeni vsi pogoji za začetek postopka“ poudarja, da je v primeru, če je vloga nepopolna, organ dolžan vložnika po prvem odstavku 67. člena ZUP v roku petih delovnih dni pozvati, naj pomanjkljivosti odpravi, in določiti rok, v katerem mora to storiti. Ker gre za instrukcijski rok, njegova prekoračitev sicer nima neposrednih pravnih posledic, vendar ga kljub temu ni mogoče zanemariti. To bi namreč pomenilo, da bi organ z opustitvijo dolžnega ravnanja lahko preprečil uporabo 222. člena ZUP ali jo odložil za nerazumno obdobje, kar bi bilo v nasprotju z institutom tožbe zaradi molka organa in bi lahko vodilo v omejevanje pravice do sodnega varstva.
Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 22, 22/3. ZDR-1 člen 54.
javni razpis - razpisni pogoj - začasna nezmožnost za delo - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - bolniški stalež - porodniški dopust - dopust za nego in varstvo otroka - število zaposlenih delavcev
V obravnavanem primeru odsotnost delavke zaradi koriščenja porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka, ne pomeni nezmožnost opravljanja dela, ki omogoča nadomestno zaposlitev in izjemo po tretjem odstavku 22. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi dolžnica ne more pridobiti brezplačne pravne pomoči, saj je v skladu z 8. členom ZBPP dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku izvršbe nedopustna, razen v primeru vložitve ugovora, kar pa ne vpliva na razloge, ki jih tožnica navaja glede ogrožanja njenega prebivanja, da je nepremičnina njen edini dom. To so okoliščine, ki jih tožnica lahko uveljavlja zgolj v okviru izvršilnega postopka, ne pa v okviru postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči.
dodatek k pokojnini - pravica do dodatka k pokojnini - kriteriji za priznanje pravice do dodatka - športni dosežki - izjemen dosežek
Tožnik, ki je športnik invalid, ni osvojil medalje skladno s 3. členom ZDPIDŠ in zato ne izpolnjuje pogojev in kriterijev za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
prestajanje zaporne kazni - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - prestana kazen - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je tožnik kazen zapora, v zvezi s katero je predlagal pogojni odpust, v času odločanja sodišča že prestal, tožnik od datuma prestane kazni zapora nima več pravnega interesa za izpodbojno tožbo, kakršno je predlagal, saj si od datuma prestane kazni z ugoditvijo tožbi ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
dohodnina - posebna davčna olajšava - pogoji za priznanje olajšave - tuj pokojninski sistem
Iz jezikovne razlage prvega odstavka 117. člena ZDoh-2 izhaja, da se rezidentu v Republiki Sloveniji prizna olajšava iz naslova plačanih premij za dodatno pokojninsko zavarovanje ne samo, če ima izvajalec pokojninskega načrta sedež v Sloveniji, pač pa tudi, če je zavezanec premije plačal izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v kakšni drugi državi članici EU. Dodaten pogoj za priznanje takšne olajšave je, da je izvajalčev pokojninski načrt vpisan v poseben register skladno s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Razlaga prvega odstavka 117. člena ZDoh-1 s strani organa prve in druge stopnje na način, da bi moral sklad s sedežem v Avstriji imeti pokojninski načrt registriran v slovenskem registru po slovenskih predpisih, da bi se zavezancu lahko priznala davčna olajšava zaradi plačil v dodatno pokojninsko zavarovanje, je tako v izrecnem nasprotju s predpisi EU.
ZDoh-2 člen 44. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 8.
dohodnina - davčna osnova - nadomestilo za ločeno življenje
Tožnica na delo izven kraja, kjer živi s svojo družino v Sloveniji, ni bila napotena zaradi službenih potreb delodajalca družbe. Le-ta v relevantnem času sploh ni bil njen delodajalec, pač pa je to bila družba na Dunaju, kjer se je tožnica po sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi zaposlila za nedoločen čas. Tako ne gre za napotitev tožnice s strani delodajalca zaradi službenih potreb na delo v Avstrijo, izven kraja, kjer živi s svojo družino, pač pa je bilo tožničino delovno mesto v Avstriji.
davek od dohodka iz kapitala - dobiček - prikrito izplačilo dobička - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena ZDDPO-2, na katero se sklicuje toženka, se nanaša na prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima (neposredno ali posredno) v lasti v cit. določilu definiran delež v kapitalu izplačevalca. Toženka pa v drugostopenjski odločbi ugotavlja, da D.D. tudi po prodaji deleža v družbi A. slednjo še vedno obvladuje prek tožnika ter da si je D.D. izplačal 5,6 mio EUR kot vračilo posojila, ekonomsko pa gre za izplačilo dobička, torej je D.D. imel ob prodaji deleža v A. namen prihraniti na davku iz naslova izplačanega dobička.
Računi so z ozirom na zahteve, ki jih vsebuje 82. člen ZDDV-1, bistveno pomanjkljivi, saj ne vsebujejo podatkov o vrsti in količini zaračunanih storitev, ter da identifikacija opravljenih storitev tudi na podlagi druge predložene dokumentacije ni možna. To pa pomeni, da je na podlagi navedenih ugotovitev utemeljen tudi zaključek, da tožeča stranka ni izkazala, da so bile zaračunane storitve prevajanja dejansko opravljene, kar je osnovni pogoj za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, in da torej tožeča stranka že iz tega razloga ni upravičena do odbitka vstopnega DDV, ki ga je uveljavljala v obračunih.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker gre za enoten postopek, je bil ob presoji formalne popolnosti vlog (in ne vloge) sicer lahko izdan skupen poziv za njihovo dopolnitev, vendar pa iz poziva ni razvidno, katere vloge so pomanjkljive, oziroma na katere vloge se poziv za dopolnitev nanaša. Prav tako tudi nepravočasnost dopolnitve in njena posledica, ki je v zavrženju vloge, lahko zadeva le vloge, pri katerih je bila ugotovljena formalna pomanjkljivost in odprava katere se je zahtevala s pozivom k dopolnitvi. Katere so te vloge, pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zato ostaja dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa, poleg omenjene nepravilnosti pri uporabi pravil postopka, pomeni razlog za odpravo odločbe.
tožba - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker se je v konkretnem primeru rok za vložitev tožbe iztekel pred samo vložitvijo predmetne tožbe, je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
ZVDAGA člen 2, 2/1, 2/1-11, 39. ZS člen 37, 61, 61/2, 98, 114.
varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva - okrajno sodišče - javnopravna oseba
Pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po ZVDAGA okrajnemu sodišču je izpolnjen, saj je okrajno sodišče državni organ (pristojen za izvajanje sodne oblasti in za izvrševanje sodnih odločb) in zato tudi javnopravna oseba po ZVDAGA.