ukrepi aktivne politike zaposlovanja - vzpodbujanje samozaposlovanja - subvencija za samozaposlitev - vložitev vloge - rok za vložitev vloge
Ker je bila vloga tožnice oddana po poteku roka osmih dni po realizirani samozaposlitvi, je organ vlogo pravilno zavrgel. Tožnica je bila namreč na rok, v katerem mora oddati vlogo, opozorjena že ob podpisu zaposlitvenega načrta, ki je v skladu z določbo 48. člena ZUTD tudi podlaga za vključitev v aktivnost vzpodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije. Opozorilo, v kakšnem roku je potrebno vložiti vlogo in kakšne so pravne posledice v primeru zamude tega roka, pa izhaja tudi iz vloge za subvencijo za samozaposlitev.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil dejansko stanje na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc in pri tem upošteval vnos vrste invalidnosti za enega invalida, ki ga je opravil tožnik naknadno. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožnikovo zatrjevanje, da je šlo pri prijavi za napako, ker tožnik zaposlenih invalidov ni evidentiral na predpisanem obrazcu, zaradi česar bi moral organ upoštevati dejanske okoliščine, saj napaka na strani zavezanca ne more biti podlaga za neizdajo odločbe, s katero se ugotovi njegova obveznost na podlagi ZZRZI.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti - prepoved opravljanja dejavnosti
V danem primeru gre za napotitev delavcev k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo, kot to določa 163. člen ZUTD. Tožnik je svoje zaposlene delavce posredoval na delu uporabniku, pri čemer pa za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu ni bil vpisan v register, kot to določa prvi odstavek 168. člena ZUTD. Glede na kršitev materialnega predpisa, to je določbe 168. člena ZUTD, je prvostopenjski organ na podlagi pooblastil iz 15. člena ZID pravilno izdal izpodbijano odločbo in tožniku naložil, da mora takoj opustiti zagotavljanje dela svojih zaposlenih delavcev drugemu delodajalcu.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - samostojni podjetnik
Tožnika kot fizično osebo, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, ni bilo mogoče šteti za delodajalca in še kot zaposlenega v okviru lastnega s.p.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno
Za organizacijo delovnega procesa ter za izpolnjevanje predpisov, vezanih na poslovno dejavnost, je odgovorna tožeča stranka, ki ne sme dopuščati, da bi delo opravljale nepooblaščene osebe brez njene vednosti in nadzora.
ZZRZI člen 62, 63, 65. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 5, 15. Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide člen 3, 3-10.
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da bi se lahko štelo predloženo potrdilo, izdano s strani organov Bosne in Hercegovine, za ustrezno v smislu 10. točke 3. člena Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide, ker gre za zavarovanca, ki je pridobil status invalida po predpisih drugih držav, če bi šlo za državo članico Evropske unije.
Temelj za plačilo prispevka je po mnenju sodišča podan, ni sporno tudi trajanje nepravilne prijave. Vendar pa sodišče ugotavlja, da temelj izhaja iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, ne pa iz izpodbijane odločbe. Temelj za mesece 9/2011, 10/2011, 11/2011 in 7/2009 pa ne izhaja niti iz poziva k plačilu z dne 25. 11. 2011, niti iz dopisa z dne 21. 5. 2012. Podanosti temelja za te obveznosti sodišče zato ne more preizkusiti.
ZZasV-1 člen 16, 16/3, 16/4, 16/4-1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
zasebno varovanje - odvzem službene izkaznice - pogoji za odvzem službene izkaznice - dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti - obrazložitev odločbe
Organ je v izpodbijani odločbi pri razlagi okoliščin iz 1. točke četrtega odstavka 16. člena ZZasV-1 navedel le, da pri stranki obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti iz četrtega odstavka 16. člena, saj zoper njo že potekajo kazenski postopki za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in so v povezavi tudi z zasebnim varovanjem. Glede na tako posplošeno obrazložitev sodišče ne more preveriti tožbenega očitka, da v zadevi ni izpolnjen pogoj za odvzem službene izkaznice na podlagi 1. točke četrtega odstavka 16. člena glede tega, da naj bi bilo kaznivo dejanje, ki se očita tožniku in za katerega je vložen obtožni predlog, storjeno v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja.
Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Prvi izziv« točka 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - subvencioniranje zaposlitev - ponudba - sprememba ponudbe - sprejem ponudbe
V vlogi za dodelitev pomoči je bilo treba navesti brezposelno osebo, za zaposlitev katere se uveljavlja subvencioniranje. Sprememba navedbe brezposelne osebe v vlogi pomeni zato novo ponudbo.
Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Priložnost zame« točka 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - subvencioniranje zaposlitev - pogoji javnega povabila - upravičenci do subvencioniranja - nevladna organizacija
Pogoji, določeni v javnem povabilu, predstavljajo materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se tako lahko presoja le skladnost javnega povabila, njegove vsebine, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi njihova primernost ali ustreznost.
Ker pojma nevladne organizacije slovenski pravni predpisi ne urejajo, je vsebino tega pravnega pojma tožena stranka lahko določila v javnem pozivu.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - delo na črno
Tožnica ugovarja, da ni vedela, da bi morala (glede na to, da je šlo zgolj za dano uslugo lastnici podjetja) skleniti pogodbo, vendar s tem pravilnosti odločitve ne more izpodbiti, zlasti ker s tem dejansko potrjuje ugotovitev prvostopenjskega organa, katere posledica je sprejeta odločitev. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožničino nepoznavanje prava, saj to ne pomeni, da se osebi, na katero se to pravo nanaša ni treba ravnati po njegovih pravilih in prevzeti posledic ravnanja v nasprotju z njimi.
zaposlovanje invalidov - kvota - nadomestna izpolnitev kvote prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pogodba o poslovnem sodelovanju - nadzor izpolnjevanja kvote
Tožnik z navedbami, s katerimi enako kot v pritožbi ugovarja, da sedemdnevni rok za predložitev napovedi ne more biti prekluziven in da število invalidov ni bilo pravilno upoštevano, ne more izpodbiti ugotovitev postopka. Za naložitev obveznosti ni ključno, da tožnik podatkov oz. napovedi ni posredoval v sedemdnevnem roku, temveč da gre za ravnanje tožnika glede napovedi o nadomestnem izpolnjevanju kvote preko pogodbe z invalidskima podjetjema A d.o.o. in B d.o.o., kjer predmet pogodbe ni izhajal iz dejavnosti obeh invalidskih podjetij.
ZUTD člen 164, 164/2, 172, 172/1, 172/1-8. ZDR-1 člen 134.
register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev predpisov s področja delovnopravne zakonodaje - izbris iz registra
Tožnica je kršila delovnopravne predpise, saj zaposlenim ni pravočasno izplačala plač. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je skladno z določbo 8. alineje 172. člena ZUTD izbrisala iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
ZUTD člen 115, 129, 129/1, 129/1-9. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzorom nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 20, 20/1, 20/1-g, 42, 44, 44/3.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - neopravičen izostanek - opravičljivi razlogi
Tožnik v roku 8 dni po prenehanju razlogov za izostanek s svetovalnega razgovora ni podal ustreznega opravičila, zato je prvostopenjski organ izdal zakonito in pravilno odločbo, s katero je tožnika prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Pavšalnih opravičil, kot jih je tožnik navedel v pritožbi, prvostopenjski organ ni mogel upoštevati in jih ne more niti sodišče.
brezposelna oseba - ukrep aktivne politike zaposlovanja - subvencija za samozaposlitev - pogoji za pridobitev subvencije
V skladu s predpisanimi pogoji se v aktivnost politike zaposlovanja ne morejo vključiti osebe, ki so bile v zadnjih dvanajstih mesecih pred podpisom zaposlitvenega načrta samostojni podjetniki posamezniki in to ne glede na to, ali to dejavnost opravljajo samostojno ali le kot dopolnilno dejavnost.
Prvostopenjski organ je ugotovil, da tožnik v dveh obdobjih ni izpolnil določene kvote glede zaposlovanja invalidov po ZZRZI in tudi ni izpolnil nadomestne obveznosti v obliki plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70% minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Tožnika je pozval k plačilu oziroma kasneje k predložitvi ustreznih dokazov glede zaposlovanja invalidov, česar pa tožnik ni izpolnil niti tekom postopka na prvi stopnji in tudi ne v pritožbenem postopku. S tem pa tožnik v upravnem postopku ni dokazal, da ugotovitve prvostopenjskega organa glede zaposlovanja invalidov v smislu določb ZZRZI in Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov niso pravilne.
V zvezi z obrazci M-3 in pogodbami o zaposlitvi sodišče ugotavlja, da gre za tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, ki je sodišče ni dolžno obravnavati in zato tožnik z njimi v tem postopku tudi ne more uspeti.
ZZDT-1 člen 22, 22/1, 22/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/3, 248, 248/2.
tujec - delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje - vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja - rok za vložitev vloge - prekluzivni materialni rok - zavrženje vloge - zavrnitev vloge
Tožnik je vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja vložil prepozno, po izteku prekluzivnega 30-dnevnega zakonskega roka in bi jo bilo zato treba zavreči v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, prvostopenjski organ pa jo je zavrnil. Vendar navedena pomanjkljivost v postopku na prvi stopnji v konkretnem primeru ni bistvena. Za tožnika ima odločitev o zavrnitvi njegove vloge enak pravni učinek, kot če bi bila njegova vloga zavržena, ker je rok iz 3. točke prvega odstavka 22. člena ZZDT-1 prekluzivni materialni zakonski rok, z iztekom katerega neuveljavljena zakonska pravica ugasne.
Tožnik, ki v tožbi izpostavlja svojo pravno neukost in slabše znanje slovenskega jezika, zmotno meni, da bi ga moral kdorkoli (bivši delodajalec) posebej opozoriti na potek omenjenega roka, saj za tako stališče v pravnem redu RS ni opore.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - informativni seminar - neupravičen izostanek s seminarja
Tožnik je bil pravilno vabljen na informativno motivacijski seminar. Z vabilom je bil opozorjen na posledice neupravičenega izostanka, to je, da ga bo Zavod prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, prav tako pa bo izgubil morebitne denarne prejemke iz tega naslova. Na vabilo se ni odzval, niti ni svoje odsotnosti upravičil, prav tako se za svojo obveznost ni vnaprej dogovoril z Zavodom. Takšna neodzivnost na vabilo, ki je bilo izkazano, opustitev vseh aktivnosti, razen tistih, ki bi bile posebej opredeljene v zaposlitvenem načrtu, pomenijo po določbi devete alinee prvega odstavka 129. člena ZUTD razlog, da se je tožnik prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.